Vid KLEMENC

Vid Klemenc je sledil stopinjam očeta, Klemena Klemenca, in se kot otrok pridružil igralski skupini Gledališča Toneta Čufarja Jesenice (GTČ). Kasneje se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) in leta 2012 diplomiral v letniku Matjaža Zupančiča in Borisa Ostana, z diplomskima uprizoritvama Potohodec Daneta Zajca in Zadet pravi čas Davida Ivesa. V času študija je prejel štiri študentske nagrade Zlatolaska (za najboljšo moško vlogo v predstavah Hodnik in Alkestida, za vlogo v diplomskem filmu Pobeg ter za vlogo Oko v predstavi Potohodec) in posebno omembo za tujejezično igro na European Universities Theatre Festival v Istanbulu. Po zaključku študija se je uveljavil kot igralec, režiser in mentor mladim gledališkim ustvarjalcem. Od marca 2026 je direktor Gledališča Toneta Čufarja Jesenice.

Dve leti je bil zaposlen v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Sodeloval je tudi z Mestnim gledališčem ljubljanskim, Zavodom Imaginarni, Zavodom Margareta Schwarzwald, Gledališčem Glej, Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Mestnim gledališčem Ptuj, Anton Podbevšek Teatrom in Bunkerjem, nato pa je ustvarjal kot samozaposleni v kulturi. Njegove igralske vloge so povezane z naštetimi gledališči. Vseh je okoli štirideset. Na filmu in televiziji je odigral okoli dvajset vlog. Med drugim tudi v celovečernih filmih Inferno (2014) in Zbudi me (2022) ter igranem kratkem filmu Divji vzhod (2012).

Vzporedno z igralsko potjo je v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice od leta 2014 dalje režiral vrsto odraslih in mladinskih predstav: Železarska lirika (2014/15), Samo biti (2015/16), Hamlet v pikantni omaki (2015/16), Peep Show (2016/17), Človek v kolesju sistema 1.1 (2016/17), Portret planeta – Človek v2.1 (2016/17–2017/18), Rodinovi grehi (2017/18), avtorska predstava ZOC (2017/18), Fetiš na puter (2019/20), Šel je popotnik skozi atomski vek (2019/20), Nižina neba (2022/23), Finida (2023/24), avtorska predstava Eho Nihilus (2024/25).