Izhajal je iz rodbine Trenz, ki je imela v posesti dvorec Draškovec pri Šentjerneju. Osnovno šolo je obiskoval v Šentjerneju, gimnazijo pa v letih 1863–1870 v Novem mestu, kjer je tudi maturiral. Po opravljeni maturi je na Dunaju študiral pravo.
Od leta 1876 je služboval kot sodni pristav v Velikih Laščah, nato kot sodnik v Metliki. Med letoma 1888 in 1897 je bil namestnik državnega pravdnika v Celju, zatem pa še eno leto v Mariboru. Leta 1899 je postal prvi državni tožilec v Ljubljani in to funkcijo opravljal do leta 1911. Zatem je bil eno leto predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu. Po upokojitvi se je preselil v Ljubljano. Leta 1918 je bil za krajši čas reaktiviran kot državni pravdnik.
Veljal je za nepristranskega sodnika. Kot cenzor je bil uvideven in je slovenskim časnikom napravil veliko uslug. Z naklonjenostjo je spremljal tudi slovensko narodno gibanje. V času znanega procesa proti ljubljanskim protestnikom septembra 1908, ki so združili slovensko prebivalstvo proti nemški nadvladi, se je uprl ukazom višjega državnega tožilca v Gradcu in ni postopal zoper dr. Karola Trillerja, dr. Ivana Oražna in Franjo Tavčarjevo.
Domače vesti: Dvorni svetnik Franz Trenz. Jutro, 27. 8. 1921, let. 2, št. 202, str. 3.
(Osmrtnica). Slovenec, 27. 8. 1921, let. 49, št. 194, str. 5.
Slovenski biografski leksikon: 4. knj.: Táborská – Žvanut. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980–1991, str. 173.
Osebni podatki: Irena Trenc Frelih in Vida Trenz, 2021.
