Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

TRENZ, rodbina

Dvorec Draškovec pri Šentjerneju - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galerija

Variante imen:
Trenc
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Prvi Trenz v naši deželi je bil Ferdinand Trenc, po poklicu vojaški zdravnik. Po starem izročilu naj bi bil brat znanega barona Franza von der Trencka, ki so ga zaradi pandurskega upora leta 1746 na Dunaju obsodili na dosmrtno ječo. Da bi se izognil družinski sramoti, se je Ferdinand umaknil z Moravskega v naše kraje, se preimenoval v Trenza in se naselil v Sevnici.

Njegov sin Anton Ferdinand je kot oskrbnik gradu v Kozjem obogatel in med drugim leta 1792 kupil skromen podeželski dvorec Draškovec v naselju Mihovica pri Šentjerneju na Dolenjskem, v katerem pa sam naj ne bi nikoli živel. Dvorec je stal sredi ravninskih travnikov in polj blizu Krke, na robu prostranih temnih gozdov, ki so v tistih časih še skrivali gomilaste grobove davnih Ilirov. Nekoč so mu pripadale fevdalne dajatve (tlaka, desetina in gorščina) bližnjih naseljih, raztresenih na široko na obeh straneh reke.

Za njim je posestvo prevzel sin Ferdinand Adolf Trenz (1807–1887). Njegov starejši brat Anton Feliks Trenz (1802–1882), Prešernov znanec, zaradi bolezni ni bil sposoben upravljati s posestvom. Ferdinand Adolf, ki je na Dunaju študiral medicino, študija ni dokončal, se je pa doma ukvarjal s homeopatijo. Leta 1894 je njegova vdova Matilda Trenz dvorec prodala, a ga je že čez dve leti odkupil sin Ferdinand Feliks Trenz (1846–1920), ko se je vrnil iz službe, ki jo je kot vojaški zdravnik med drugim nekaj časa opravljal v Črni Gori. Po drugi svetovni vojni je nacionalizirano stavbo prevzela lokalna kmetijska zadruga, ki jo je prepustila propadu. Leta 1966 so stavbo kljub nasprotovanju spomeniške službe dokončno podrli.

Rodbina Trenz sicer ni spadala med plemstvo, je pa bila zaradi svojega premoženja in vpliva v lokalnem okolju zelo ugledna. Med drugim je bila močno povezana z zdravstvom, saj je imela skoraj v vsaki generaciji vsaj enega zdravnika.

Družino je v knjigi Nekoč pod Gorjanci opisala Trenčeva sorodnica, pesnica in pisateljica Vera Albreht, ki je kot otrok na materinem domu v Draškovcu preživljala počitnice.

Stopar, I. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji: Dolenjska. Knj. 1: Porečje Krke. Ljubljana: Viharnik, 200, str. 36–38.
Pirkovič, I. Gradovi umirajo, 7. Dolenjski list, 7. 4. 1966, let. 17, št. 14, str. 8–9.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 14. 3. 2021 | Zadnja sprememba: 15. 6. 2021
Mateja Kambič. TRENZ, rodbina. (-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 24. 7. 2021) Dostopna na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/trenz-rodbina/
Prijavi napako