Napredno iskanje
sl
en hu it sl

TRENZ, Ferdinand

Portret - Ferdinand TRENZ
Ferdinand Trenz - Družinski arhiv

Foto galerija

Rojen:
28. september 1879, Novo mesto
Umrl:
7. februar 1943, Celje
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Bil je sin pravnika Franca Trenza, katerega rod je izhajal z gradu Draškovec pri Šentjerneju. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Celju, maturo pa je leta 1898 opravil v Novem mestu. Nato je študiral na medicinski fakulteti Univerze Karla Franca v Gradcu in študij končal leta 1904. Najprej je bil asistent pri kirurgu dr. Edu Šlajmajerju v bolnišnici v Ljubljani, nato pa se je preselil v Krško. Krška bolnišnica, ki je bila konec devetnajstega stoletja zgrajena z donacijami Josipine Hočevar, je sprva delovala kot zasebna ustanova. Po pridobitvi statusa javne ustanove je leta 1906 dr. Ferdinand Trenz postal njen prvi primarij.

V času prve svetovne vojne je vodil vojaško bolnišnico, ki je med vojno delovala v Šrajbarskem turnu v bližnjem Leskovcu. Po vojni se je leta 1919 preselil v Maribor, kjer je dve leti opravljal zasebno prakso mestnega zdravnika. Nato je bil od leta 1922 v Dobrni kopališki zdravnik, izven sezone pa je v Celju opravljal tudi honorarna dela. Bil je tovarniški zdravnik Cinkarne in Železnice.

Leta 1928 je v Šentjerneju od mesarja Antona Majzlja kupil star fevdalni dvorec, med domačini poznan pod imenom Kastel. V hiši je uredil ordinacijo, imel tudi osnovno zobozdravstveno opremo, ki pa je sam ni uporabljal. Tam je izdeloval in izdajal zdravila. V poletni sezoni je še vedno deloval v Dobrni.

Bil je posojilodajalec zadnjih lastnic Šrajbarskega turna, ki gradu sčasoma nista več mogli vzdrževati. Leta 1935 je postal lastnik Šrajbarskega turna, ki ga je nameraval preurediti v letovišče oziroma sanatorij, a mu je načrte preprečila vojna. Po njegovi smrti je s posestvom upravljala žena Vida, roj. Pfeifer. Po njeni smrti pa sta sinova agronom Ferdinand Trenc in arhitekt Janez Trenz grad prepustila Občinskemu ljudskemu odboru Krško. Najmlajši sin Alfred Trenz, ki je po vojni z družino nekaj časa živel na Draškovcu, pa je prevzel Kastel.

Viri in literatura

Hudoklin, P. Zdravstvo v Šentjerneju. V: Zbornik župnije Šentjernej, 1999, str. 155.
Pirkovič, I. Gradovi umirajo, 8. Dolenjski list, 14. 4. 1966, let. 17, št. 15, str. 14–15.
Rošker, J. S. Trije kraji, eno mesto in celuloza: Krško, Leskovec in Videm v podobi in besedi. Krško, samozaložba, 2012, str. 294–297.
Osebni podatki: Irena Trenc Frelih in Vida Trenz, 2021.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 30. 6. 2021 | Zadnja sprememba: 30. 6. 2021
Mateja Kambič. TRENZ, Ferdinand. (1879-1943). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/trenz-ferdinand/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 20. 12. 2011

KLEIBER roj. BREZOVAR, Stanislava

7. november 1937–18. december 2003
Poročena je bila z dirigentom Carlosom Kleiberjem. Igrala je v filmu Ples čarovnic.
Datum vnosa: 21. 8. 2015

ŠAFAR, Franček

4. december 1914–15. april 1989
Osnovno šolo (1921–1926) in gimnazijo (1926–1934) je obiskoval na Ptuju. Študiral je slavistiko na Univerzi v Ljubljani in diplomiral leta 1940. Ko...
Datum vnosa: 1. 6. 2012

KENDA, Josip

11. marec 1859–17. februar 1929
Po zaključeni maturi na učiteljišču v Kopru je od leta 1882 naprej poučeval v Tolminu in mnogih okoliških vaseh: v Otaležu, v cerkljanski potovalni...