Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ferdinand TRENC

Portret - Ferdinand TRENC
Ferdinand Trenc - Družinski arhiv

Foto galerija

Rojen:
7. januar 1913, Trška Gora (obč. Krško)
Umrl:
25. november 1976, Celje (pok. v Celju)
Variante imen:
Ferdinand Melhior Trenz
Rodbina:
Trenz
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rod njegovega očeta Ferdinanda izhaja iz rodbine Trenz, ki je imela v posesti graščino Draškovec pri Šentjerneju na Dolenjskem; njegova mati je bila Vida, roj. Pfeifer iz Leskovca pri Krškem. Osnovno šolo je obiskoval v Mariboru in Celju, gimnazijo pa od 1923 do 1929 v Celju, nato pa do leta 1931 v Novem mestu, kjer je tudi maturiral. V Ljubljani je do leta 1933 študiral medicino, nato pa do leta 1935 agronomijo na visoki kmetijski šoli na Dunaju.

Po študiju je prevzel rodbinsko posestvo v Leskovcu in ga vodil do leta 1941, hkrati pa je bil aktiven v lokalnih društvih, med drugim v Sadjarsko vrtnarskem društvu. Med letoma 1941 in 1945 je upravljal samostansko posestvo trapistov na gradu Rajhenburg v Brestanici. Po letu 1945 je organiziral strojno-traktorske postaje v Brežicah, Krškem in Novem mestu. Nato se je preselil v Ljubljano, kjer je deloval kot vodja oddelka za kmetijsko mehanizacijo pri slovenski vladi in v Kmetijskem inštitutu Slovenije, pozneje pri Kmetijskem magacinu. Od leta 1956 je pri Agrotehniki vodil sektor za investicijsko opremo živilske industrije, do upokojitve leta 1975 pa oddelek za uvoz kmetijske mehanizacije pri Cosmusu.

Ves čas svojega delovanja si je prizadeval za racionalno strojno opremljanje postopkov v kmetijstvu in kot strokovnjak veliko prispeval k njegovi tehnizaciji. Poljudne in strokovne članke predvsem s področja kmetijske mehanizacije je objavljal v številnih glasilih (Kmetovalec, Kmečki dom, Kmečki glas, Socialistično kmetijstvo, Sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, Kmečki dom, Agrotehničar in drugih).

Dela

Kisanje (siliranje) krme, 1951

Viri in literatura

(Osmrtnica). Delo, 27. 11. 1976, let. 18, št. 278, str. 18.
Slovenski biografski leksikon: 4. knj.: Táborská – Žvanut. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980–1991, str. 172.
Osebni podatki: Irena Trenc Frelih, 2021.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Ferdinand TRENC. (1913-1976). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 8. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ferdinand-trenc/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 31. 1. 2013

Ana MAYER KANSKY

20. junij 1895–3. november 1962
Prva doktorica znanosti v Sloveniji, kemijska raziskovalka in pionirka slovenske kemične industrije
Datum vnosa: 26. 11. 2010

Mito TREFALT

2. november 1939–23. avgust 2016
Štiri leta (1991–1995) je vodil razvedrilni program Televizije Slovenija. V tem času je uvedel številne nove oddaje.
Datum vnosa: 30. 9. 2014

Karel LAVRIČ

Po očetovi smrti, oče je bil okrajni glavar in sodnik na gradu Prem, se je družina preselila najprej v Ljubljano in nato v Gradec. Karel Lavrič je ...