STIBIEL , Ivan

Bil je nečak duhovnikov in profesorjev Jožefa in Jakoba Stibilja. Njegov oče Janez se je poročil v Vrtovin z Marjano Ličen.
Šolal se je v Gorici in bil istočasno štiri leta domači učitelj pri grofu Lanthieriju. V goriškem bogoslovju se je navdušil za delo med izseljenci v Ameriki. 25. septembra 1845 je bil posvečen za duhovnika, bil je kaplan v Bovcu in župnik na Placuti v Gorici in v Podnanosu. Leta 1850 je odšel v Ameriko in od profesorja Mozetiča nasledil župnijo Brezmadežne v Alleghenyu (danes del Pittsburgha). Takoj po prihodu je sezidal novo šolo in župnišče, kmalu nato pa novo cerkev, pridobil teren za novo pokopališče in vpeljal delovanje raznih društev. Za nove naseljence, ki so gradili pennsylvansko železnico, je sezidal nove oziroma dozidal stare cerkve in šole. Postal je generalni vikar pittsburške škofije, obdržal pa je tudi svojo župnijo.
Bil je zelo ugleden in priljubljen. Ob njegovi smrti je njegovo truplo kar tri dni ležalo na mrtvaškem odru v pittsburški stolnici in so ga hodili ljudje množično kropit. Na grobu so mu postavili spominsko kapelico.