Šolal se je na Madžarskem, najprej v kraju Nemes Cso. Nadaljeval je na evangeličanskem liceju v Šopronu in ga končal leta 1783. Svoje prvo službeno mesto je prevzel v novoustanovljeni luteranski župniji v Križevcih na Goričkem (danes Križevci v Prekmurju). Po letu 1787 je postal učitelj v osnovni šoli evangeličanske cerkvene občine v Puconcih, od koder se je okrog leta 1806 preselil v Domanjševce. Tam je kot učitelj in pomožni duhovnik ostal do konca življenja.
Števan Sijarto je avtor dveh tiskanih knjig. Za evangeličanske vernike je priredil prvo tiskano mrliško pesmarico Mrtvecsne peszmi (1796)) ter prvi tiskani molitvenik Molitvi (1797). Obe deli sta doživeli več ponatisov. V rokopisu je ostala zbirka njegovih pesmi iz leta 1825. Raziskovalci prekmurskega slovstva domnevajo, da je tudi sestavljalec prve posvetne knjige v prekmurskem knjižnem jeziku, ženitovanjskih običajev Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo iz leta 1807, ki je prirejena po madžarskih virih.
Mrtvecsne peszmi, stere szo szti sztári píszm vküp pobráne, pobougsane, ino, na haszek szlovenszkoga národa zdaj oprvics na szvetloszt dáne. Szombathely, 1796
Molitvi. Na stari slovenski jezik obrnjene, 1797
Sztarisinsztvo, i zvacsinsztvo, szem szpodobnimi prilikami za volo, szvadbeni mladénczov. Sopron, 1807
Novak, V. Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov, 1976, str. 64-66 in 140-143.
Kerčmar, V. Evangeličanska cerkev na Slovenskem. Murska Sobota: Evangeličanska cerkev v Sloveniji, 1995, str. 155-156.
Koletnik, M. Dialektizmi v Starišinstvu i zvačinstvu Števana Sijarta. V: Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost: zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja. Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija, 2005, str. 158-167.
Kuzmič, F. Štefan Sijarto. Evangeličanski list: mesečnik Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji, avg. 2015, let. 44, št. 9, str. 7.
Ditmajer Prando N. Recepcija starejšega pesništva na Štajerskem in v Prekmurju, str. 345. Ljubljana: založba ZRC, 2025.