STERGARŠEK, Anton

Odraščal je v kmečki družini sedmih otrok. V ljudsko šolo je hodil v Zidani Most, nato obiskoval humanistično gimnazijo v Mariboru. Leta 1922 se je vpisal na gradbeni oddelek Tehnične fakultete v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1930. Po končanem študiju se je zaposlil na Upravi za ceste Dravske banovine v Mariboru, kjer je delal do začetka druge svetovne vojne. V letih 1941 in 1942 je bil nemški vojni ujetnik, nato je dve leti delal kot projektant pri podjetju Alpen Elektrowerke v Gradcu. V tem času se je večkrat vračal v rodno vas Šavna Peč, kjer je pred strahotami vojne našla zavetje njegova družina. Leta 1944 je odšel v partizane, kjer je pri okrajnem odboru OF Trbovlje vodil posle gradbenega referenta.

Po vojni se je z družino preselil nazaj v Maribor. Ponovno se je ukvarjal z gradnjo cest na gradbenem oddelku v Mariboru. Nato je pri Državnih elektrarnah Slovenije oblikoval projektantsko skupino za hidroelektrarne na Dravi. Od leta 1949 do 1966 je vodil skupino Drava inženirskega biroja Elektroprojekt v Mariboru. Tudi po upokojitvi leta 1966 je še vedno delal.

Stergarškovo projektantsko delo je izjemno bogato. Projektiral je več cest, med katerimi izstopa prva cesta na Pohorje Hoče – Areh. Izdelal je osnovni projekt energetske izrabe Drave od Dravograda do Fale in pozneje od Maribora do Ormoža. Sodeloval je pri projektiranju hidroelektrarn Dravograd in Mariborski otok, kasneje je izdelal še projekte, po katerih so bile zgrajene hidroelektrarne Vuzenica, Vuhred, Ožbalt in Zlatoličje ter projektiral obnovo dravograjske in falske elektrarne. Kot projektant je do popolnosti razvil stebrski tip hidroelektrarne. Bil je član strokovne komisije za jugoslovansko elektrogospodarstvo, kjer je sodeloval pri pripravi gradnje večine hidroelektrarn v tedanji Jugoslaviji. Med drugim je pripravil tudi osnutek za največjo hidroelektrarno v Jugoslaviji – Đerdap na Donavi.