Rodila se je na Ponikvi pri Šentjurju očetu Ivanu Drolcu in materi Štefaniji Lisjak. Otroška leta je preživela v Šentjurju pri Celju, osnovno šolo je obiskovala v Ravnah na Koroškem. Nato se je vpisala na klasično gimnazijo v Mariboru, ki je bila leta 1941 zaradi okupacije ukinjena. V tem času je že nastopala na mariborskem Ljudskem odru. Imela je tudi deset let starejšo sestro Mileno, ki jo je navdušila za gledališče, vendar jo je zgodaj izgubila, saj so jo med drugo svetovno vojno okrutno ustrelili. Med vojno je delovala kot aktivistka Osvobodilne fronte (OF). Devetnajstletna je rodila nezakonsko hčer Lucijo Drolc, ki je kasneje stopila po maminih stopinjah in postala igralka.
Leta 1945 se je zaposlila v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor (SNG Maribor). Med letoma 1947 in 1948 je delala pri Triglav filmu. V prvem slovenskem filmu Na svoji zemlji je igrala partizanko Tildico. Leta 1948 je odšla v Trst, kjer se je zaposlila v Slovenskem stalnem gledališču in tam delovala do leta 1959. Nato se je preselila v Ljubljano in se zaposlila v ljubljanski Drami, kjer je bila od leta 1960 do leta 1990 stalna članica ansambla. Poročena je bila dvakrat: z režiserjem Jožetom Babičem in z igralcem Mihom Balohom.
Leta 1982 se je zaposlila na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) kot pedagoginja, od leta 1984 pa je bila redna profesorica za umetniško besedo. Med letoma 1992 in 1995 je bila na akademiji zaposlena honorarno, poučevala je dramsko igro. Študenti so jo kot profesorico zelo cenili.
Tudi v poznih letih je ostala dejavna. Občasno je še nastopala v gledaliških predstavah ter sodelovala na pogovorih ljubiteljskih gledaliških skupin, literarnih večerih in večerih poezije. Leta 2012 je režiser Vlado Škafar o njej in igralki Ivanki Mežan posnel film Deklica in drevo, v katerem je predstavil njuni življenjski zgodbi. Umrla je v 95. letu starosti. Vlada Republike Slovenije ji je na ljubljanskem pokopališču Žale priredila državni pogreb z vojaškimi častmi.
Veljala je za eno najvidnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralk. S svojim umetniškim delom je pomembno zaznamovala slovensko gledališče in film. Bila je tudi izvrstna interpretka poezije ter cenjena pedagoginja. Kot igralka je izstopala po izraziti govorni interpretaciji in prepričljivem izražanju čustev.
Leta 1964 je prejela Prešernovo nagrado za igralske dosežke. Leta 1977 ji je bila podeljena Severjeva nagrada. Leta 1979 je na Puljskem filmskem festivalu za glavno žensko vlogo v filmu Draga moja Iza prejela srebrno areno. Leta 1980 je prejela Župančičevo nagrado, v letih 1980, 1982 in 1997 Borštnikovo nagrado, leta 1983 pa Borštnikov prstan za življenjsko delo v gledališču. Leta 1996 ji je bil podeljen srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Leta 2009 je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Leta 2013 je postala častna meščanka Ljubljane, leta 2014 pa je prejela nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre.
Baza slovenskih filmov: Štefka Drolc in Deklica in drevo
Osebna bibliografija Štefke Drolc
Slovenski gledališki inštitut (nazadnje dostopano 11. 3. 2026)
Slovenski grobovi (nazadnje dostopano 11. 3. 2026)
Štefka Drolc na Sigledal (nazadnje dostopano 11. 3. 2026)
Štefka Drolc na Wikipediji (nazadnje dostopano 11. 3. 2026)
Štefka Drolc na Youtube: Štefka Drolc, prejemnik Borštnikovega prstana 1983, Štefka Drolc – Nezakonska mati in Cvetje v jeseni – zaključek (nazadnje dostopano 11. 3. 2026)
Štefka Drloc v OnaPlus: Tragedija, ki je zaznamovala našo igralko Štefko Drolc: Okrutno so ji umorili sestro in Pretresljivo življenje naše velike igralke: Prerano je izgubila sestro (nazadnje dostopano 11. 3. 2026)
Štefka Drolc v medijih: Mladina, Večer, Delo, Mmc Rtvslo (nazadnje dostopano 11. 3. 2026)
Štefka Drolc v Slovenski biografiji (nazadnje dostopano 11. 3. 2026)
Bibič, P. Soigralke. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000, str. 121-132.
Klasična gimnazija Maribor. Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor. 1. izd. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2023, str. 374-375.
Moravec, D. Sto slovenskih dramskih umetnikov. Ljubljana: Prešernova družba, 2001. str. 134-135. Koledarska zbirka.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 219.
Perat. K. Intervju/ Štefka Drolc. Mladina. 1943. (citirano 11. 3. 2026) Dostopno: https://www.mladina.si/167725/stefka-drolc/
