Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Štefan SUHI

Portret - Štefan SUHI
Rojen:
11. december 1915
Umrl:
17. julij 2001
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:
Življenjepis

R. 12. dec. 1915 (brat Draga S.) v Novem mestu, u. 17. jul. 2001 v Ljubljani. Baletno se je šolal v Ljubljani in Beogradu, v letih 1950-1951 se je izpopolnjeval v Parizu (O. Preobraženska, L. Jegorova, B. Knjazev). Najdlje je plesal v ljubljanskem baletu (solist 1941-1942, 1945-1950, 1960-1968), član beograjskega baleta je bil v letih 1936-1941, pedagog in vodja baleta v Osijeku pa od l951-1960. Plesal je predvsem karakterne vloge, mdr. Pikovega kralja in Karovega fanta v Igri kart (I. F. Stravinski), Partizana povratnika v Diptihonu (M. Kozina), Jeauffra v Danini (P. J. Lindpaintner), Jaga v Othellu (B. Blacher), Patra Lorenza v Romeu in Juliji (S. S. Prokofjev). V Ljubljani je koreografiral Človeka in usodo P. I. Čajkovskega, v Osijeku pa več kot 20 baletov, mdr. Vraga na vasi (F. Lhotka), Tujca (S. Bombardelli), Šeherezado (N. A. Rimski-Korsakov), Coppelio (L. Delibes), Peera Gynta (E. Grieg), Bolero in Pavano (M. Ravel), Uročeno ljubezen (M. de Falla). Za svoje delo je prejel kar nekaj nagrad in priznanj: red dela tretje stopnje (1949) in red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1972).

Viri in literatura
  • ES, 12, str. 372.
  • Osebni podatki.
  • SBL. III, str. 544.
Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Karel Bačer. Štefan SUHI. (1915-2001). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 1. 3. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefan-suhi/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Anton SCHÖPPL pl. SONNWALDEN

12. junij 1858–30. april 1936
Lastnik dvorca Vrhovo pri Šentjerneju na Dolenjskem, dolgoletni ravnatelj Kranjske hranilnice v Ljubljani
Datum vnosa: 12. 3. 2017

Stane KRAŠOVEC

14. julij 1905–13. april 1991
Publicist, prevajalec, jugoslovanski diplomat ori OZN, profesor na Ekonomski fakulteti, redni član SAZU-ja.
Datum vnosa: 16. 10. 2020

Zdenka PAJER LIKOZAR

Doktorica biomedicinskih znanosti s področja histologije, raziskovala je morfologijo žleze ščitnice in nekatere temeljne stereološke probleme.