SLEMENIK, Franc Valentin

Franc Valentin Slemenik se je rodil Valentinu in Uršuli, rojeni Šolinc, v naselju Podgrad v občini Šentjur.

Od leta 1855 do 1862 je obiskoval gimnazijo v Celju, kjer je zaključil sedem razredov; v slednjem je urejal dijaški list Mravljica. Bil je sošolec Jožeta Pajka, poznejšega folklorista. Leta 1862 se je prepisal v Ljubljano, kjer je v šoli popustil, najverjetneje zaradi bolezni. Sodeloval je pri Kmetijskih in rokodelskih novicah. Mature ni opravljal, ampak se je kot ponavljalec leta 1863 vpisal na mariborsko gimnazijo in jo leto kasneje zaključil z maturo.

Leta 1865 je vstopil v benediktinski samostan v Admontu, kjer so mu nadeli redovniško ime Valentin. Bogoslužje je študiral pet let, vendar je pred posvečenjem izstopil iz reda. Na Dunaju je želel študirati filozofijo, a za to najbrž ni imel dovolj sredstev. Zaposlil se je pri konservativnem dnevniku Vaterland in časniku Zukunft.

S pisanjem je začel že kot otrok. V četrtem razredu je napisal sestavek Kadar nevesta slovo jemlje.
V Vaterlandu je pisal o zadevah na Slovenskem in leta 1870 objavil prispevek o Prešernu (Dr. Prešern und seine Poesie), ki je prost prevod Stritarjeve razprave o Prešernu iz leta 1866 z nekaj dodanimi verzi, prevedenimi v nemščino. Dobro je poznal slovensko literaturo ter socialne in politične razmere v domovini, zato so bili njegovi prispevki v listu deležni splošnega priznanja.
Idila Po dedov blagoslov je izšla posmrtno, prav tako povesti Izdajavec in Križem sveta. Prevedel je povest v vezani besedi Ljubosumnost hrvaškega pesnika Ognjeslava Ostrožinskega.

Za pljučno boleznijo (tuberkulozo) je umrl pri 27 letih. Pokopan je na dunajskem pokopališču St. Marx oziroma Sankt Marxer Friedhof.