Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

GOLOB, Franjo

Portret Franja Goloba
Fototeka KOK - Franjo Golob

Foto galerija

Rojen:
5. april 1913, Prevalje, Slovenija
Umrl:
3. september 1941, Domžale, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Franjo je bil rojen na Prevaljah v družini s sedmimi otroki. Obdobje prve svetovne vojne sta Franjo in njegov mlajši brat preživela pri stari mami na Prevaljah in tu je tudi končal prvi razred ljudske šole, njegova družina pa se je preselila v Maribor. Leta 1919 je zapustil Prevalje in odšel k svoji družini, najprej v Maribor in kasneje na Ptuj. Prvi letnik gimnazije je končal na Ptuju, a je šolo pustil in se šel učit podobarsko-zlatarske obrti v delavnico podobarja in pozlatarja Antona Zorattija. Tu se je pokazala njegova nadarjenost za slikanje. Mojstru Zorattiju je pomagal pri obnovitvenih delih v notranjosti ptujske minoritske cerkve in spoznal restavratorski poklic. Opravil je pomočniški izpit in se srečal s slovenskim umetnostnim zgodovinarjem dr. Francetom Stelétom, ki je mladega Goloba vzel pod svojo zaščito. Po opravljenem pomočniškem izpitu se je odpravil v Ljubljano in v letih 1931–1932 študiral na Srednji tehniški šoli v kiparskem oddelku pri prof. Francetu Kralju. Tu je spoznal Lojzeta Šušmelja s Fale ob Dravi, s katerim ga je vezalo neločljivo prijateljstvo. S štipendijo, ki mu jo je priskrbel France Stelé, je šolanje nadaljeval na kiparskem oddelku Umetno-obrtne šole v Zagrebu in pričel tudi slikati. V jeseni leta 1933 se je vpisal na Umetnostno akademijo v Zagrebu in študij leta 1937 dokončal. V času počitnic je opravljal razna restavratorska dela. Po diplomi leta 1937 je odslužil vojaščino v Beogradu in Goraždah in ko se je vrnil domov sta s Šušmeljem organizirala narodnoobrambni tabor visokošolk v Koblji na Kozjaku in Kobansko društvo. Jeseni leta 1938 se je vpisal kot izredni slušatelj na Univerzo v Ljubljani, na Oddelek umetnostne zgodovine. Ves čas je veliko slikal, blizu mu je bila grafika, zlasti lesorez. V decembru je izdal v Bibliofilski založbi slikarja Mihe Maleša zbirko lesorezov »N’ mav čriez izaro«. Leta 1939 je odšel na restavratorski tečaj na Akademijo za likovno umetnost na Dunaj in potem opravljal restavratorska dela v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. V Rušah sta imela leta 1939 s Šušmeljem razstavo, ki je doživela velik uspeh. Na Koroško je rad prihajal k svoji teti Idi Vivod na Prevalje. V Slovenskem gospodarju je 31. 1. 1940 objavil svoje risbe (krokije), ki so nastale na Prevaljah in v okolici: Štoparjev most, Preganthaus, Štepih, Paverkne z Uršlje in Pobič s Strojne. Ob vsaki podobi je napisal tudi verz. Okupacijo je dočakal v uniformi, bil nekaj dni zajet in zaprt v meljski vojašnici v Mariboru, od koder je pobegnil v Dravograd, kjer se je zaposlil pri firmi Siemens, ki je gradila elektrarno v Dravogradu. Povezal se je s skupino, ki je pripravljala upor proti okupatorju in v Črnečah so ga 22. 8. 1941 aretirali in odpeljali na Prevalje v prostore tedanje šole, od tam pa v Begunje in ga nato v skupini desetih talcev ustrelili 3. 9. 1941 v Domžalah kot prvega talca umetnika. Franja Goloba uvrščajo med najzanimivejše in najbolj originalne likovne umetnike v času pred drugo svetovno vojno. Označili so ga kot slikarja, grafika in poeta. Ohranjenih je okoli sto njegovih del, ki so raztresena po slovenskih javnih in zasebnih zbirkah. Prevalje so se oddolžile njegovemu spominu tako, da so osnovno šolo na Prevaljah leta 1963 poimenovali po Franju Golobu in leta 2001 v Spominskem parku na Prevaljah postavili njegov doprsni kip, delo akademskega kiparja Radeta Nikolića. Na Kogelnikovi domačiji v Podklancu pri Dravogradu, kjer je bival leta 1941, so odkrili spominsko ploščo (1984).

  • N’ mav čriez izaro. V Ljubljani, 1938 (ponatis je leta 1999 izdalo Kulturno društvo Mohorjan Prevalje).

Razstave:

  • Celje, Maribor (1937), Ruše, Celje, Maribor (1939), Maribor (1940), Ljubljana (1945), Slovenj Gradec, Maribor (1959), Maribor (1961), Slovenj Gradec (1962), Celje (1964, 1965), Maribor, Ljubljana (1968, 1969), Maribor (1970, 1971) Maribor (1979), Ljubljana, Novo Mesto (1976), Maribor (1977), Maribor, Radlje (1978), Ruše (1979), Maribor (1980), Maribor, Ravne na Koroškem (1981), Ljubljana (1983), Maribor (1984), Ljubljana (1985), Ljutomer (1988), Slovenj Gradec (1992).

 

Posebno znan je po stvaritvah na Koroškem, kjer so nastala njegova najbolj znana dela (olja na platnu): Popov terc, Rudarji, Delavska družina, Domačija na Koroškem, Pod klancem, Kosec.

  • Enciklopedija Slovenije. Dodatek A-Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga,  2002, str. 68.
  • Golob, F. Franjo Golob 1913–1941, Lojze Šušmelj 1913–1942. V Mariboru: Umetnostna galerija, 1961.
  • Golob, F. Franjo Golob, Lojze Šušmelj. Slovenj Gradec: Galerija likovnih umetnosti, 1992.
  • Jukič, G. Franjo Golob – slikar in restavrator. Koroški fužinar, 1993, št. 1, str. 32-35.
  • Košan, M. Franjo Golob. Prevalje: Občina. Slovenj Gradec: Galerija likovnih umetnosti, 2004.
  • Košan, M. Franjo Golob (1913–1941). Prevalje: Občina, 2014.
  • Kumprej, B. Franjo Golob. Leše: B. Kumprej, 1978.
  • Suhodolčan Dolenc, M. in Jukič, M. Biografski leksikon Občine Prevalje. Prevalje: Občina, 2005, str. 126-129.
Avtor/-ica gesla: Simona Šuler Pandev, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Datum prvega vnosa: 13. 1. 2020 | Zadnja sprememba: 8. 9. 2021
Simona Šuler Pandev. GOLOB, Franjo. (1913-1941). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 23. 10. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/golob-franjo/
Prijavi napako