V treh zakonih se je Simonu Golji rodilo trinajst otrok, med njimi tudi Štefan Golja, duhovnik, ter Andrej Golja, ki je bil vodja tolminskega upora leta 1713. V knjigi Zgodovina tolminskega zgodovinar Simon Rutar piše, da je Simon Golja nagovarjal ljudi proti takratnemu grofu, skupaj s somišljeniki naj bi se podal tudi k cesarju Leopoldu na Dunaj, da bi se pritožil zoper krivice ki so jih trpeli grofovi podložniki. Takratna vlada je nekatere iz med njih zaprla in poslala na prisilno delo, Golji pa je uspelo uiti. Ker ga po tem ni bilo več domov, so mu zaplenili vso premoženje. Umrl je pred velikim tolminskim puntom.
V literaturi je upodobljen v Pregljevi knjigi Štefan Golja in njegovi, v Gradnikovih sonetih Štefan Golja piše očetu Simonu ter Simon Golja piše sinu Štefanu, in v Bevkovi knjigi Iskra pod pepelom.
Primorski slovenski biografski leksikon, 5. snopič, Gorica 1978