Njegov oče je bil Bavarec, dvorni svetnik in finančni prokurator Anton pl. Scheuchenstuel, mati Antonija pa domačinka, hči deželnosodnega svetnika Antona Gollmayerja.
Leta 1839 se je poročil z Julijo Primic, eno bogatejših dedinj v tedanji Ljubljani. Po končanem študiju prava je leta 1832 postal sodni avskultant deželnega sodišča v Ljubljani. Leta 1843 je napredoval v svetniškega zapisnikarja, leta 1845 pa je postal sodni svetnik. Januarja 1850 je bil imenovan za višjega deželnega sodnega svetnika in predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu.
Konec leta 1850 se je družina z otroki in Julijino materjo Julijano Primic, roj. Hartl, preselila v Novo mesto. Za bivanje so najeli gradič Neuhof v Kandiji, ki je danes del novomeške bolnice. Scheuchenstuel je v Novem mestu kmalu zaslovel po svoji uradni strogosti. Zelo je cenil podedovano plemstvo svoje rodbine, ki je segalo v 17. stoletje. Bil je strog birokrat, nasprotnik slovenstva z visokim mnenjem o sebi, zaradi česar so mu Novomeščani nadeli vzdevek novomeški Napoleon. S tem imenom ga je v povesti z naslovom Doktor Prežir označil tudi pisatelj Janez Trdina, ki se je v Novo mesto preselil leta 1867.
Kot predsednik okrožnega sodišča je bil Scheuchenstuel aprila 1854 odlikovan z viteškim križem Leopoldovega reda in bil s cesarsko odločbo junija istega leta povišan iz plemiškega v viteški stan. Avgusta 1867 je bil razrešen mesta predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu in bil odpoklican k višjemu deželnemu sodišču v Gradec, kjer je bil kot dvorni svetnik septembra 1870 upokojen. Leta 1873 je ob velikem denarnem polomu izgubil večino svojega premoženja.
Andrejka, R. Zgodovina Primčeve hiše v Ljubljani. Kronika slovenskih mest, 1935, let. 2, št. 4, str. 275–281.
Julija Primic, (ne)znana Novomeščanka. (citirano 21. februarja 2022). Dostopno na naslovu: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/julija-primic-ne-znana-novomescanka/
(citirano 21. februarja 2022). Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Julija_Primic
Žigon, A. France Prešéren: poet in umetnik. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1914, str. 64–66.
