Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ŠALI, Severin

Severin Šali - (Hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto)

Foto galerija

Rojen:
22. oktober 1911, Podlisec (obč. Trebnje)
Umrl:
24. oktober 1992, Novo mesto
Psevdonim:
Podgornik Janez, Sever Jan
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Bil je nezakonski otrok kmečke delavke Ane Šali, ki je bila doma iz Vavte vasi. Po njenem odhodu in rani smrti je živel predvsem pri krušni materi Marički Cugelj, pa tudi pri sorodnikih v raznih dolenjskih krajih. Osnovno šolo je v letih 1918–1924 obiskoval v Nemški vasi pri Trebnjem, prvi letnik gimnazije v Novem mestu, zatem pa gimnazijo v Varaždinu in tam maturiral. Po odsluženem vojaškem roku v Srbiji je sprva živel in opravljal različna težka dela na Hrvaškem, dve leti je bil tudi v tiskarni v Šibeniku. Leta 1934 je našel delo v Ljubljani, odločilno zanj pa je bilo, da je leta 1938 dobil službo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, kjer je od prodajalca v knjigarni napredoval v lektorja, knjižnega svetovalca in urednika. Tako se je nenadoma znašel sredi razgibanega literarnega dogajanja na Slovenskem pred drugo svetovno vojno.

Pesmi je pričel pisati že v šolskih letih. Njegove pesmi so bile prvič objavljene v reviji Dejanje leta 1938, zatem so izhajale v Domu in svetu idr. Leta 1940 je izdal svojo prvo pesniško zbirko Slap tišine, kateri sta med vojno, kljub z Osvobodilno fronto zapovedanemu kulturnemu molku sledili nova pesniška zbirka Srečavanja s smrtjo, ki je prišla na seznam prepovedane literature, in pesnitev Spev rodni zemlji, zaradi katere je imel težave z italijansko cenzuro. Sledil je Šalijev dolgoletni pesniški molk, ki ga je prekinila leta 1982 izdana pesniška zbirka Pesek in zelenice, v naslednjih letih pa sta izšli še dve zbirki za odrasle in dve knjigi otroške poezije. Pesmi za otroke je objavljal tudi v revijah Ciciban, Kekec, Rodna gruda idr. Bil je pesnik samouk, s prirojenim pesniškim darom, lirik, ki se je s tenkočutno izpovedno govorico nagibal k enostavnim, tradicionalnim pesniškim oblikam. V času vojne in okupacije je med drugim izpovedoval svojo veliko ljubezen do rodne dežele, kasneje pa nadaljeval novoromantično lirično pesniško izročilo. V njegovi lirski poeziji, tudi ljubezenski, je vseskozi prisotna misel na smrt, in sicer kot absolutno dejstvo, kot del življenja.

Že v času vojne je razvil izredno uredniško dejavnost, s katero se je ukvarjal vse življenje: leta 1943 je izbral in uredil izbor slovenskih ljudskih pesmi Peli so jih mati moja, bil je urednik znane zbirke Slovenčeva knjižnica, knjižne serije Naša knjiga, leta 1959 je prevzel vodenje Dolenjske založbe v Novem mestu, od leta 1972 do upokojitve leta 1984 pa je bil zaposlen pri Mladinski knjigi v Ljubljani, kjer je bil eden glavnih urednikov (npr. knjižne zbirke Levstikov hram). Izbral in uredil je tudi Liriko slovenskih pesnic (1985).

Šali je bil tudi plodovit književni prevajalec. Po vojni, ko je kot svobodni književnik živel Novem mestu, kjer si je z Marijo Per, igralko in hčerjo gostilničarja Franca Pera, ustvaril družino, je s svojim izjemnim jezikovnim čutom in poliglotskim znanjem prevajal zlasti pripovedništvo iz skoraj vseh slovanskih jezikov in francoščine. Posebej blizu mu je bila literatura ruskih klasikov. Iz ruščine je med drugimi prevedel nekatera dela Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva, Gorkega, Ševčenka, iz hrvaščine in srbščine dela Andrića, Šenoe, Nazorja itd., iz francoščine pa zlasti Gida, Laneauxa in Maurisa. Slovenski leksikon novejšega prevajanja beleži do leta 1985 kar 115 Šalijevih prevodov književnih del. Več njegovih pesmi je tudi uglasbenih, zlasti besedila, ki jih je napisal za novomeško glasbeno skupino Rudolfovo ob koncu 70-ih let 20. stoletja (npr. Gorjanska bajka).

Severin Šali je bil član Društva slovenskih pisateljev. V Novem mestu je bil zelo dejaven kulturni delavec, mdr. je bil tudi lektor Dolenjskega lista. V Novem mestu se po njem imenujeta ulica ter kulturno društvo, ki je leta 2019 izdalo monografijo o njem z naslovom Severin Šali, popotnik zaljubljen v življenje.

Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Poleg njegovih pesniških zbirk in obsežne prevajalske bere hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v Posebnih zbirkah Boga Komelja tudi pesnikove fotografije, pisma in korespondenco, diplome in priznanja.

Pesniška zbirka Slap tišine, 1940
Pesniška zbirka Srečavanja s smrtjo, 1943
Pesnitev Spev rodni zemlji, 1944
Pesniška zbirka Pesek in zelenice, 1982
Pesniški izbor Sijoče mračine, 1985
Pesniška zbirka Pesnik na večerni poti, 1991
Otroške pesmi Teče to in teče ono, 1983
Otroške pesmi V deveto deželo, 1995 (postumna izdaja)

Literarni nagradi Mestne občine ljubljanske, 1941, 1943
Trdinova nagrada Mestne občine Novo mesto, 1954
Banovinska nagrada za poezijo
Nagrada za prevode ruske književnosti v slovenski jezik, 1969

Bauer, M. Severin Šali. Dolenjski list, 6. 4. 1978, let. 29, št. 14, str. 26.
Koncilija, F. Razmišljanje ob 100-letnici rojstva pesnika Severina Šalija. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, dec. 2011, leto 22, št. 6, str. 33–37.
Peperko Golob, D. Ob stoletnici rojstva Severina Šalija : spominski večer in razstava ob stoletnici rojstva pesnika, prevajalca in književnega urednika Severina Šalija v novomeški knjižnici. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, apr.–jun. 2012, leto 23, št. 1/2, str. 72–76.
Pibernik, F. Severin Šali, popotnik zaljubljen v življenje. Novo mesto: Kulturno društvo Severina Šalija, Ljubljana: Slovenska matica, 2019.
Željeznov, D. »Pozdrave od našega cvička in Šalija strička …«: ob pesnikovi smrti. Delo, 19. 11. 1992, let. 34, št. 268, str. 13–15.

Avtor/-ica gesla: Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 8. 12. 2021
Darja Peperko Golob. ŠALI, Severin. (1911-1992). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 8. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sali-severin/
Prijavi napako