Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

SAKSER, Frank

Portret - Frank SAKSER
Frank Sakser - Rodna gruda 1957, str. 78.

Foto galerija

Rojen:
1. decembra 1859, Ljubljana
Umrl:
30. marca 1937, Šentvid (obč. Ljubljana)
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Življenjepis

Njegov oče, ki je bil kavarnar v Ljubljani, je bil po rodu iz Švice, mati Helena pa je bila doma iz Šentruperta na Dolenjskem. V Ljubljani je naredil tri letnike gimnazije, potem pa je postal vajenec v Narodni tiskarni, kjer se je izučil za tiskarja. Nato je nekaj časa deloval v Trstu pri časniku Edinost in zatem v ljubljanski tiskarni Kleinmayer & Bamberg.

Bil je član številnih naprednih društev, med drugim je bil predsednik delavskega pevskega društva Slavec in odbornik novomeškega Sokola. Leta 1892, preden je odšel v Ameriko, je bil stavec v tiskarni Janeza Krajca v Novem mestu. Med počitnicami je nadomeščal urednika Dolenjskih novic dr. Josipa Marinka.

Najbolj se je Sakser uveljavil po svojem prihodu v Združene države Amerike. Že leta 1893 je s finančno podporo Jožeta Remsa in Antona Logarja v New Yorku ustanovil tednik Glas naroda, ki je kasneje postal dnevnik. Vanj je večinoma sam pisal, ga urejal in tiskal. List je sprva zastopal načela republikanske stranke, sčasoma pa je postal nestrankarski. Leta 1894 je izdal Slovensko-amerikanski koledar, ki je z manjšimi presledki izhajal do leta 1942. V New Yorku je ustanovil Slovensko tiskovno društvo in bil njegov predsednik. Bil je tudi soustanovitelj tiskarne in Jugoslovanske katoliške jednote. Ustanovil je parniško zastopstvo in agencijo, s katero je pomagal slovenskim rojakom. Leta 1922 je ustanovil še zasebno banko Frank Sakser State Bank, ki pa je v času gospodarske krize propadla. Sakser je izgubil vse premoženje, ki ga je vložil vanjo, ter se obubožan in hudo bolan vrnil v domovino.

Med slovenskimi izseljenci v Ameriki je Sakser svojčas užival velik ugled in zaupanje kot podpornik in kot uspešen podjetnik. S tem je pomembno vplival na narodno in delavsko zavest slovenskih izseljencev. Hkrati pa ni pozabil na rojake v domovini in tudi njim ob različnih priložnostih pošiljal pomoč. Za pomoč, ki jo je zbral leta 1926 ob poplavah v Poljanski dolini, je bil odlikovan z zlatim križcem Jugoslovanskega Rdečega križa.

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, zv. 10: Pt-Savn. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 369.
Kristan, A. C. Samorastnik Frank Sakser: Ustanovitelj »Glasa naroda in slovenskega amerikanskega koledarja. V: Slovenski izseljenski koledar, 1961, let. 8, str. 205–208.
Slovenski biografski leksikon: 3. knj.: Raab – Švikaršič. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960–1971, str. 187.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 18. 4. 2025
Mateja Kambič. SAKSER, Frank. (1859-1937). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 7. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sakser-frank/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 22. 12. 2021

ČARNI, Ludvik

5. novembra 1931–11. avgusta 1996
Univerzitetni profesor sociologije, po rodu iz Prekmurja
Datum vnosa: 17. 10. 2017

BABIČ, Jože

13. februarja 1917–10. maja 1996
Dramski in filmski igralec in režiser, dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo.
Datum vnosa: 11. 4. 2018

MRGOLE JUKIČ, Tjaša

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v rojstnem Ptuju. Izobraževanje je nadaljevala v Ljubljani na Fakulteti za sociologijo, politične vede in n...