Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KRAJEC, Janez

KRAJEC, Janez
Dokl S.: Kronika nekega časa 2006, str. 95.

Foto galerija

Rojen:
10. maj 1843
Umrl:
26. september 1921
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:

Rodil se je 10. maja 1843 v Ljubljani, umrl je 26. sept. 1921 na svojem posestvu na Grmu v Novem mestu. Pokopan je na šmihelskem pokopališču v Novem mestu. Tiskarske obrti se je izučil v tiskarni Eger, nato pa je l. 1870 odšel k takrat najuglednejšemu tiskarju na Slovenskem Jožetu Blazniku. Po Blaznikovi smrti je Krajec postal poslovodja Blaznikove tiskarne, kar je bila za devetindvajsetletnika izjemna čast.

Avgusta leta 1876 je na dražbi kupil tiskarno Vincenca Bobna v Novem mestu. Janez Krajec je izjemno zaslužen za razvoj tiskarstva in založništva na Dolenjskem. Njegov prvi založniški projekt je bil ponatis Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, zaradi česar je prejel častno diplomo na svetovni razstavi v Parizu leta 1878. Prijateljeval je z nekoliko starejšim Franom Levstikom, ki je kot podnajemnik bival pri Krajčevih v Ljubljani. Ohranjala sta stike in kasneje razvila prijateljstvo, ki je vplivalo tudi na njegovo založniško dejavnost. Leta 1880 je pričel z izdajanjem prevedenih pravljic Tisoč in ene noči, ki so se izredno dobro prodajale. K njegovim večjim izdajam sodijo tudi povesti za mladino Krištofa Schmida in knjižna zbirka Narodna biblioteka, v kateri je izšlo 58 snopičev izvirnih slovenskih del in prevodov tujih avtorjev. Tiskal je tudi stenske, žepne in praktične koledarje, tiskovine za razne urade in šole ter izvestja (v nemškem jeziku) za novomeško gimnazijo. Natisnil je tudi Malovrhove pesmi (leta 1880) in deli p. Ladislava Hrovata Karmelska bratovščina sv. škapulirja in Mati božja Bistriška. Leta 1885 je po zaslugi Janeza Krajca Dolenjska dobila svoj časnik Dolenjske novice, ki ga je zasnoval kot nepolitični list, izhajale pa so 35 let. 25 let je bil osrednja tiskarska osebnost na Slovenskem, saj je iz njegove tiskarne prišlo 248 monografskih in serijskih publikacij. Leta 1901 je Krajec tiskarno prodal Tiskovnemu društvu v Ljubljani, ki je nato delovala pod imenom »J. Krajec! nasl.«

Vključeval se je tudi v javno življenje Novega mesta. Večkrat je bil izvoljen v mestni svet, bil je sodnik-prisednik za trgovske zadeve pri novomeškem okrožnem sodišču, eden od ravnateljev Mestne hranilnice v Novem mestu, odbornik ali ustanovni član različnih društev itd. Že v Ljubljani je bil član sokolske organizacije in ima zasluge tudi pri ustanovitvi novomeške sokolske organizacije, zidavi Narodnega doma in ustanovitvi Mestne hranilnice v Novem mestu. Pokazal je izredno skrb za kulturno dediščino Novega mesta, reševal umetnine in zapuščine ter bil velik ljubitelj in zbiralec knjig.

Novomeška Knjižnica Mirana Jarca v svojih posebnih zbirkah hrani obsežen del zapuščine Janeza Krajca, ki poleg naštetih najpomembnejših del obsega še drobni tisk, razglednice, molitvenike, podobice, letake, gradivo za sokolsko društvo, nekaj predmetov Frana Levstika (pohodna palica, očala, črnilnik, ura) in rokopise (delovne knjige, korespondenca, dopisi), ki sta jih knjižnici podarila njegov sin Janko Krajec in pranečakinja Emilija Fon.Po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu. Leta 2015 jeKnjižnica Mirana Jarca izdala publikacijo o njegovem življenju in delu”Janez Krajec – novomeški mojster črne umetnosti”.

  • Dokl S.: Kronika nekega časa 2006, str. 95 – s sliko.
  • ES 5, str. 360.
  • SBL I, str. 547.
Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 15. 12. 2019
Karel Bačer. KRAJEC, Janez. (1843-1921). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 3. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/krajec-janez/
Prijavi napako