Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KRAJEC, Janez

Janez Krajec - Vir: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galerija

Rojen:
10. maj 1843, Ljubljana
Umrl:
26. september 1921, Novo mesto
Variante imen:
Ivan
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Njegov rod izhaja iz Retij pri Velikih Laščah. Bil je najmlajši od sedmih otrok Marije in Matije Krajca (Kreuz), čevljarja, ki je imel svojo delavnico v Ljubljani. Izučil se je za črkostavca v ljubljanski tiskarni Rozalije Eger, leta 1870 prestopil v najuglednejšo tiskarno Jožefa Blaznika v Ljubljani in po smrti lastnika postal njen vodja. Leta 1876 je na dražbi kupil tiskarno Vincenca Bobna v Novem mestu, leta 1881 pa hišo na tedanji Ljubljanski cesti v Novem mestu (danes Rozmanova ulica 2), kjer si je uredil stanovanje ter odprl tiskarno, knjigoveznico in knjigarno. Po zaprtju podjetja leta 1901 je postal ravnatelj Mestne hranilnice v Novem mestu. V zadnjem življenjskem obdobju je živel na Grmu v Novem mestu. V zakonu z Novomeščanko Matildo Pollack sta se jima rodila sinova Janko, kasnejši profesor na novomeški gimnaziji, in Pavel, zdravnik.

Janez Krajec je bil izjemno zaslužen za razvoj tiskarstva in založništva na Dolenjskem. Njegov prvi založniški projekt je bil ponatis Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske (1877–1897), zaradi česar je prejel častno diplomo na svetovni razstavi v Parizu leta 1878. Prijateljeval je z nekoliko starejšim Franom Levstikom, ki je kot podnajemnik bival pri Krajčevih v Ljubljani in je kasneje znatno vplival na njegovo  založniško dejavnost. Leta 1880 je pričel z izdajanjem prevedenih pravljic Tisoč in ene noči, ki so se izredno dobro prodajale. K njegovim večjim izdajam sodijo tudi povesti za mladino Krištofa Schmida in knjižna zbirka Narodna biblioteka, v kateri je izšlo 58 snopičev izvirnih slovenskih del in prevodov tujih avtorjev. Tiskal je tudi stenske, žepne in praktične koledarje, tiskovine za razne urade in šole ter izvestja (v nemškem jeziku) za novomeško gimnazijo. Natisnil je tudi Malovrhove pesmi (leta 1880) in deli p. Ladislava Hrovata Karmelska bratovščina sv. škapulirja in Mati božja Bistriška. Leta 1885 je po zaslugi Janeza Krajca Dolenjska dobila svoj časnik Dolenjske novice, ki ga je zasnoval kot nepolitični list, izhajale pa so 35 let. 25 let je bil osrednja tiskarska osebnost na Slovenskem, saj je iz njegove tiskarne prišlo 248 monografskih in serijskih publikacij. Leta 1901 je Krajec tiskarno prodal Tiskovnemu društvu v Ljubljani, ki je nato delovala pod imenom »J. Krajec! nasl.«

Vključeval se je tudi v javno življenje Novega mesta. Večkrat je bil izvoljen v mestni svet, bil je sodnik-prisednik za trgovske zadeve pri novomeškem okrožnem sodišču, eden od ravnateljev Mestne hranilnice v Novem mestu, odbornik ali ustanovni član različnih društev itd. Že v Ljubljani je bil član sokolske organizacije in ima zasluge tudi pri ustanovitvi novomeške sokolske organizacije, zidavi Narodnega doma in ustanovitvi Mestne hranilnice v Novem mestu. Pokazal je izredno skrb za kulturno dediščino Novega mesta, reševal umetnine in zapuščine ter bil velik ljubitelj in zbiralec knjig. Stavbna zapuščina Janeza Krajca na Grmu zajema tri stavbe. Kapelo božjega groba, poznano tudi kot Mordaxova kapela, je Krajec pridobil z nakupom parcele in jo obnovil, leseno jaromeřsko chalupo, v kateri je živel, je z razstave v Pragi prenesel leta 1897 ali 1898, stanovanjsko hišo Trdinova ulica 25 pa je pozidal po načrtih stavbenika Giuseppa Oliva v prvih letih 20. stoletja.

Novomeška Knjižnica Mirana Jarca v posebnih zbirkah hrani obsežno zapuščino Janeza Krajca, ki sta jo knjižnici podarila njegov sin Janko Krajec in pranečakinja Emilija Fon, lekarnarica v Kostanjevici na Krki. Po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu. Leta 2015 je Knjižnica Mirana Jarca izdala publikacijo o njegovem življenju in delu ”Janez Krajec – novomeški mojster črne umetnosti”.

Za ponatis Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske je prejel častno diplomo na svetovni razstavi v Parizu leta 1878.

Cerinšek, M. Kratek oris razvoja tiskarstva in založništva na Slovenskem in v Novem mestu. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, september 2020, letn. 31, št. 1, str. 93–102.
Enciklopedija Slovenije: zv. 5: Kari–Krei. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, str. 360.
Janez Krajec: novomeški mojster črne umetnosti. Novo mesto: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 2015.
Komelj, B. Novomeški tiskar in založnik Janez Krajec. Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, 1967, letn. 11, št. 1–4, str. 64–73.
Peperko Golob, D. Novomeška zgodba o uspehu – tiskar in založnik Janez Krajec. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, jan.–apr. 2014, letn. 25, št. 1/2, str. 48–54.
Slovenska biografija: Krajec, Janez. (citirano: 30. 3. 2023) Dostopno na naslovu: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi299035/

Avtor/-ica gesla: Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 10. 5. 2023
Darja Peperko Golob. KRAJEC, Janez. (1843-1921). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 25. 6. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/krajec-janez/
Prijavi napako