RUSANOV, Olga

Olga Rusanov je bila rojena očetu Igorju Nikolajeviču Rusanovu, ruskemu priseljencu in materi Slovenki Angeli Kallat iz Fikšinec, ki sta se tudi zaradi službovanja očeta v mesnici Josipa Benka preselila v Mursko Soboto na današnjo Cankarjevo ulico. Bila je mlajši otrok poleg brata Nikolaja Ladislava Rusanov.

V Murski Soboti zaključila osnovno šolo in leta 1945 Gimnazijo. V študijskem letu 1945/46 se je vpisala na Oddelek za arhitekturo na Tehnični fakulteti Univerze v Ljubljani. Velja izpostaviti, da je bila študijska kolegica s kasnejšimi zelo pomembnimi arhitekti Slovenije, kot npr. Nikom Kraljem (1920-2013), Marjanom Amaliettiem (1923-1988), Dušanom Moškonom (1924-2006), ki predstavljajo prvo povojno generacijo študentov arhitekture na Oddelku za arhitekturo v Ljubljani. Obenem so bili našteti tako kot ona sama, pomembni profesorji Oddelka za arhitekturo na TF, kasneje Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani je diplomirala avgusta leta 1954 pod mentorstvom arhitekta prof. Eda Mihevca z diplomsko nalogo Stavba restavracije za Litostroj. Za asistentko je bila na Oddelku za arhitekturo na Tehniški fakulteti oz. na kasnejši Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani imenovana že leta 1954, za predavateljico pa leta 1961. Tistega časa je bila prva redno zaposlena visokošolska predavateljica. V višjo predavateljico je napredovala leta 1967, že leta 1974 pa je bila potrjena za izredno profesorico za predmet »Oprema prostora«. Sodelovala je pri številnih projektih arhitekta prof. Eda Mihevca. V letih 1957/1958 se je strokovno izpopolnjevala v Nancyju. Pedagoško delo je povezovala z raziskavami na področju industrijskega oblikovanja pohištva. V sodelovanju z Inštitutom za lesno industrijo v Ljubljani je v letih 1965/1966 realizirala študije in projekte stanovanjskega, hotelskega in šolskega pohištva serijske proizvodnje s poudarkom na komponibilnosti in kosovni proizvodnji elementov. Projekt šolske opreme je bil kot ekipno delo v sklopu organizirane izgradnje šol v Sloveniji nagrajen z zvezno plaketo Borbe v letu 1966. Leta 1966 je bila na strokovnem izpopolnjevanju v Švici, v letih 1967/1968 na Danskem in leta 1968 na Švedskem. V letih 1969/1971 je bila predstojnica Oddelka za arhitekturo FAGG. Rezultate raziskovalnih nalog je preverila s konkretnimi projekti in jih prikazala na razstavah doma in v tujini (Didacta, Basel, 1970). Leta 1976 je sodelovala pri izdelavi normativov za izgradnjo dijaških domov v SRS. V okviru raziskovalnega in pedagoškega dela je seznanjala študente s specifičnimi prostorskimi zahtevami bivanja prizadetih in nemočnih oseb, rezultate raziskovalnega dela pa je vnašala v izhodišča za projektiranje oz. jih je uresničevala s projekti zgradb in notranje opreme bivalnih prostorov posebnih populacij.

Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani uspešno ustvarjala, vodila in povezovala svoje pedagoško, znanstveno – raziskovalno in strokovno delo polnih 36 let.