Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

SVETIČIČ, Miroslav – Slavc

SVETIČIČ  Miroslav - Slavc
Foto: Album Jureta Batagelja

Foto galerija

Rojen:
31. januar 1958, Vojsko, FLR Jugoslavija
Umrl:
20. junij 1995, Gascherbrum IV (Himalaja), Pakistan, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Prvih deset let svojega življenja je alpinist Slavc Svetičič živel na Vojskem, v najvišje ležeči vasi na Primorskem (1083 n.v.), kjer je oče Gregor služboval kot gozdar, mati Matilda Vojska pa je bila gospodinja. Tam je začel hoditi v šolo in ker se je družina s štirimi otroki leta 1968 preselila v Šebrelje, je osemletko končal v Cerknem. Šolanje je nadaljeval na poklicni kovinarski šoli v Teznem pri Mariboru, dokončal pa v Novi Gorici leta 1977. Istega leta se je zaposlil v tovarni ETA v Cerknem, kjer je delal kot orodjar do leta 1984, ko se je začel profesionalno ukvarjati z alpinizmom. Že leto prej (1983) je vstopil v vrhunski športni razred pri Športni zvezi Slovenije. Odtlej se je preživljal s priložnostnimi višinskimi deli, saj mu njegov način življenja in zastavljeni cilji niso ponujali drugačne možnosti.
Njegova alpinistična pot se je začela po dveletnem tečaju, ki ga je obiskoval leta 1977, ga predčasno zaključil in bil že naslednje leto sprejet med alpiniste. Opravil je preko 1200 alpinističnih vzponov, smeri so bile mnogokrat prvenstvene, in se loteval najzahtevnejših in najvišjih svetovnih sten, za katere je bil specialist. Znan je bil po zahtevnih solo vzponih, pogosto je plezal neverjetne serije v enem ali nekaj dneh. Ukvarjal se je tudi s plezanjem na zaledenelih slapovih.
Stroka ga uvršča med najvidnejše alpiniste vseh časov. Legendarni so njegovi vzponi v francoskih Alpah; smer Manitua v Grandes Jorasses; v Andih; v južni steni Aconcague, smer Sončna linija in v Anapurni. Prav tu je v zahodni steni leta 1991 na alpski način sam preplezal izjemno zahtevno prvenstveno smer, kar velja za enega največjih svetovnih alpinističnih dosežkov vseh časov. Plezal je v El Capitanu, Cerro Torreju, Aconcagui, perujskih in bolivijskih Andih, na Novi Zelandiji in bil član odprav na osemtisočake: Yalung Kang, K 2, Mount Everest in Anapurna.
V slovenskem prostoru je preplezal vse najpomembnejše smeri v Alpah, mnoge prvenstveno.
S sodelovanjem Marije Podnar je napisal plezalni vodnik Zadnja Trenta, ki je izšel leta 1984.

Njegov zadnji vzpon je bil pomladi leta 1995 na Gascherbrum IV. Čez dve leti (1997) je na višini 7100 metrov korejska odprava odkrila njegovo truplo in ga pustila počivati v Himalaji.
O Slavcu in njegovih vzponih so poročali vsi pomembni svetovni športni časopisi.

Pomembnejši dosežki:
1981 – Aconcagua (6964 m), Francoska smer
1983 – Peru, pet vzponov v šesttisočakih (med njimi tri prvenstvene smeri)
1984 – Grandes Jorasses, Materhorn in Eiger: tri zadnje probleme Alp prepleza v šestih dneh
– El Capitan (severna Amerika) : Spleza 1000 m visoko steno z oceno A4.
1985 – Udeleži se odprave na Yalung Kang (8505m), prvi pristop s severa.
– V Peruju opravi šest kvalitetnih vzponov v šesttisočakih
– V Cerro Torre (Argentina) je splezal novo smer v vzhodni steni
1988 -Aconcagua. Spleza dve novi smeri v 3000 m visoki južni steni
– Udeleži se odprave na K 2 (8611 m) v Pakistanu.
1989 -Udeleži se odprave na Mt. Everest.
1990 – ponovitev Harlinove smeri v Eigerju pozimi
– Spleza trinajst smeri na Novi Zelandiji v pogorju Mt. Cook, od tega tri prvenstveno.
– dve ponovitvi v severni steni Grandes Jorasses
– Je član prve zimske odprave na Anapurno (8091 m).
1991 – Solo spleza novo smer v severni steni Grandes Jorasses. Premagal je 1200 m visoko
granitno steno na 4200.
– na Anapurni sam spleza novo smer v njeni zahodni steni.
1993 -Pleza v južni steni Anapurne, kjer ga zasuje plaz.
1994 -V severni steni Grandes Jorasses ponovi najtežjo ledeno smer.
1995 – Gascherbrum. Njegov zadnji vzpon.

>Za vzpon v Cerro Torreju je leta 1986 prejel Bloudkovo nagrado Občine Idrija. Leta 1992 so ga razglasili za najboljšega slovenskega alpinista. Prejel je tudi Bloudkovo plaketo (1993) in bil uvrščen v zbiranje sredstev v akciji Podarim-dobim. Posmrtno je bil nagrajen z najvišjim priznanjem Občine Cerkno – Bevkovo nagrado leta 1995

Leskovec, I. Slavko Svetičič. Idrijski razgledi, 1995, let. XL, str. 159
Škarja, T. Slavcu v spomin. Idrijski razgledi, 1995, let. XL, str. 160
Podobnik, J. Spoštovani svojci, Šebreljčani, prijatelji Slavka Svetičiča. Idrijski razgledi, 1995, let. XL, str. 161
Ustni vir: Jure Batagelj

Avtor/-ica gesla: Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Datum prvega vnosa: 26. 11. 2015 | Zadnja sprememba: 15. 10. 2020
Danila Zalatel. SVETIČIČ, Miroslav – Slavc. (1958-1995). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 7. 10. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sveticic-miroslav-slavc/
Prijavi napako