Foto galerija
Šolal se je na Jesenicah in v Tolminu, kjer je končal učiteljišče. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral filozofijo in psihologijo in leta 1960 diplomiral. 1962 se je zaposlil na Zavodu za proučevanje dela in izobraževanje kadrov v Kranju. 1987 je magistriral iz estetike. Do leta 1993 je predaval statistiko na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju.
Bil je sourednik Revije 57 (1957 – 1958) in revije Perspektive (1962 – 1964). Postal je glavni urednik revije Problemi (1970 – 1971) in knjižne zbirke Znamenja (1975 – 1978).
Predsednik Društva slovenskih pisateljev je bil med leti 1987 in 1991. Opravil je pomembno delo pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Bil je eden od ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze in bil l. 1990 izvoljen za njenega poslanca v slovenski skupščini.Do leta 1992 je vodil parlamentarni odbor za kulturo ter bil predsednik sveta RTV Slovenija (1990 – 1994). Leta 2000 je bil nekaj mesecev minister za kulturo Republike Slovenije. Od leta 2001 je bill izredni član SAZU.
Prva pripovedna dela je objavil sredi petdesetih let v časopisih Tribuna in v Naših razgledih. Nato je objavljal v Reviji 57, Perspektivah, Problemih in Novi reviji. Šeligo je osrednja osebnost slovenskega literarnega modernizma, litearna teorija uvršča njegova prozna dela v reizem. Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je v slovenski literarni prostor prinesel nov slog pisanja in nove teme.
Prozna dela
Stolp (1966), Kamen (1968), Triptih Agate Schwarzkobler (1968; po njem je bil l. 1997 posnet film v režiji Matjaža Klopčiča), Ali naj te z listjem posujem (1971), Poganstvo (1973), Rahel stik (1975), Molčanja (1986), Zunaj sije februar (1995), Demoni slavja (1997), Uslišani spomin (1997), Izgubljeni sveženj (2002), Lahkotne menipeje (posthumno – l. 2005)
Dramska dela
Kdor skak, tisti hlap (1973), Šarada ali Darja (1975), Čarovnica iz Zgornje Davče (1977), Lepa Vida (1979), Svatba (1981), Ana (1984), Svetloba in seme (1984), Slovenska savna (1987), Volčji čas ljubezni (1988), Razveza ali Sveta sarmatska kri (1995), Kamenje bi zagorelo (2000)
Radijske igre
Vlahi (1974), Jezik »Pascal« (1985), Jaz, volilno telo (1993), Rdeči plašči Saturnovih svečenikov (1995)
Eseji
Identifikacija in katarza (1989), Prehajanja: izjave, protesti in nagovori (1991)
Učbeniki
Statistika (1968, 1970, 1971, 1974, 1977, 1986), Statistika in verjetnost (1992, 1995, 1999)
Za svoje literarno ustvarjanje je prejel številna priznanja: nagrado Prešernovega sklada (1970), Grumovo nagrado za dramo Svatba (1981), Prešernovo nagrado za dramska in prozna dela (1989) in nagrado kresnik za roman Izgubljeni sveženj (2003).
D. Bajt: Slovenski kdo je kdo, Ljubljana 1999
S. Borovnik: Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja, Ljubljana 2005
Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, Ljubljana 1987-
H. Glušič: Sto slovenskih pripovednikov, Ljubljana 1996
Osebnosti, Ljubljana 2008