Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ROŠ, Fran

ROŠ Fran
Foto: Arhiv Osrednje knjižnice Celje.

Foto galerija

Rojen:
14. januar 1898, Kranj, Slovenija
Umrl:
22. avgust 1976, Celje, Slovenija
Psevdonim:
Svobodin Semenov
Kraji delovanja:
Občina:

Fran Roš se je rodil v Kranju. Ko je bil star tri leta, se je družina zaradi očetove službe preselila v Celje. Hodil je na okoliško deško šolo, kjer je bil odličen učenec, vpisan v Zlato knjigo. Po slovenski nižji gimnaziji je nadaljeval šolanje na nemški višji gimnaziji. Njegovi prvi črtici sta bili objavljeni že leta 1914 v časopisu Domači prijatelj, ki ga je urejala Zofka Kveder. Njegov literarni mentor je bil general in pesnik Rudolf Maister, na čigar pobudo so celjski dijaki ustanovili literarni klub Kondor in začeli izdajati glasilo Savinja. V njem je Fran prvič objavil petindvajset pesmi pod psevdonimom Svobodin Semenov, ki ga je uporabljal tudi pozneje. Bile so protiavstrijsko naravnane, zato so ga že med prvo svetovno vojno preganjale takratne avstrijske šolske in vojaške oblasti. Kmalu po maturi leta 1917 je bil vpoklican v vojsko in naslednje leto poslan v oficirsko šolo v Gradcu. Pridružil se je borcem za slovensko Koroško in kot Maistrov borec sodeloval pri osvoboditvi Maribora.

Po vojni je v Zagrebu dva semestra študiral pravo, toda zaradi slabega materialnega položaja je moral opustiti študij in pričeti z delom. Obiskoval je tečaj za učiteljske pripravnike in v Ljubljani opravil dopolnilno maturo za učitelja. Služboval je v Preboldu (1919–1925), kjer je z veliko predanostjo učil in vzgajal mlade. Zavedal se je svojega pedagoškega poslanstva in mu bil zelo vdan. Med poučevanjem v Preboldu se je soočal z težkimi razmerami v industrijskih središčih, na to temo je objavil več del v levičarski delavski reviji Svoboda in v Domačem prijatelju. Leta 1923 se je poročil z ženo Lojzko, potem pa je nekaj let poučeval v Celju (1925–1945). Po preselitvi v Celje je postal eden od stebrov kulturnega, narodnostnega in političnega življenja v mestu. Med obema vojnama je veliko pisal tako poezijo kot prozo in objavljal v raznih časopisih (Nova doba, Jutro, Obzorja, Svoboda, Naš rod, Vrtec, Zvonček). Po okupaciji je bil najprej zaprt v celjskih in mariborskih zaporih, nakar so ga Nemci skupaj z družino izgnali v srbsko mesto Ćuprija. Tam je nekaj časa delal v srbski finančni službi, sin in hči pa sta hodila na gimnazijo, kjer je učil Anton Ingolič. V času izgnanstva v Srbiji so nastale njegove Pesmi iz ječe in pregnanstva, ki jih je izdal kmalu po vrnitvi v Celje. Omeniti velja tudi njegovo knjigo Slovenski izseljenci v Srbiji 1941–1945, v kateri je opisal spomine in pričevanja svojih sotrpinov izgnancev. Po štirih letih pregnanstva se je z družino vrnil nazaj v Celje.

V prvem povojnem šolskem letu je Roš postal šolski nadzornik, nato pa je učil slovenščino in zgodovino na nižji gimnaziji in učiteljišču. Tu je vodil literarni krožek za mlade. Tudi ko se je upokojil v petinpedesetem letu starosti, je še vedno rad obiskoval učence na šolah, kamor so ga povabili, pisal zanje igrice, kot je npr. Čarobna piščalka, in jim bral svoje pesmi ter prozo. Velik del njegove ustvarjalnosti je bil namenjen otrokom. V revijah Zvonček, Vrtec, Naš rod, Galeb in Kurirček je objavil vrsto pesmi in črtic, v knjigah pa so izšle povesti Medvedek Rjavček (1929 in 1931), Juretovo potovanje (1939), Letalec Nejček (1972) in Vid Nikdarsit (1976). Otrokom je namenil tudi igri Ušesa cesarja Kozmijana (1948) in Desetnica Alenčica (1951). Roš je napisal tudi precej pripovednih del, ki izražajo dobroto, plemenitost, narodno zavednost in povezanost s pravičnostjo. V Zvesti četi, izdani leta 1933, je skozi avtobiografijo opisal podobo svoje generacije. V različnih časnikih je objavljal mnoge novele, črtice in feljtone, ki so nastali na podlagi spominov iz mladih in zrelih let. Nekaj jih je objavil tudi v knjigi Korporal Huš in druge zgodbe. Napisal je nekaj publicističnih člankov in razprav o Rudolfu Maistru, Franju Malgaju, Srečku Puncerju, Šlandrovi družini, Ristu Savinu idr. Ob prvem Celjskem kulturnem tednu je napisal besedilo Himna Celju (1938), ki ga je uglasbil Karlo Sancin, v sodelovanju z glasbenikom Ristom Savinom pa je napisal libreta za operi Gosposvetski sen (1921) in Matija Gubec (1923).

Za svoje delo je prejel več odlikovanj in nagrad.

POEZIJA (izbor):
Gosposvetski sen, 1923
Pesmi iz ječe in pregnanstva, 1947
Ljubil sem te, življenje, 1990
Čarovnije, 1992

PROZA ZA ODRASLE (izbor):
Zvesta četa, 1933
Korporal Huš in druge zgodbe, 1971
Srečko Puncer njegovo življenje, delo in boj, 1972
Halo, halo! Tukaj Mokri dol!, 1991
Ne bodo nas!, 1991

DRAMATIKA (izbor):
Mokrodolci, 1946
Desetnica Alenčica, 1951
Car Trojan ima kozja ušesa, 1990
Čarobna piščalka, 195?

ZGODOVINSKODOKUMENTARNO DELO:
Slovenski izgnanci v Srbiji 1941–1945, 1967
Resevna: 1941–1961, 1961 (soavtor)

Nagrade in priznanja (izbor):

red dela tretje stopnje
Šlandrova nagrada, 1960
Žagarjeva nagrada, 1974
red zasluge za narod s srebrnimi žarki
red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem
častni meščan Celja, 1955

Kavčič-Kudrevičius, C. Fran Roš, življenje in delo: diplomska naloga. Ljubljana 1982.
Mlejnik V., Štraus U. “Fran Roš je bil tak človek, da bi ga morali iskati z lučjo…”: Spomini sorodnikov, prijateljev in znancev na pisatelja Frana Roša: raziskovalna naloga. Celje: OŠ Frana Roša, 1997.
Novak, V. Fran Roš v savinjski krajini. V: Savinjski zbornik, 1978, str. 383–388.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
Slovenska književnost 1945–1965. Ljubljana: Slovenska matica, 1967.
Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996.
Zadravec, F. Slovenska književnost II. Ljubljana: DZS, 1999.
Žebovec, M. Slovenski književniki: rojeni od leta 1870 do 1899. Ljubljana: Karantanija, 2010.

Avtor/-ica gesla: Tanja Smiljanič, Mestna knjižnica Kranj, mag. Branko Goropevšek, prispeval/-a: Osrednja knjižnica Celje
Datum prvega vnosa: 11. 1. 2019 | Zadnja sprememba: 29. 1. 2021
Prijavi napako