Blaž POTOČNIK

Gimnazijo in licej je obiskoval v Ljubljani. Posvečen je bil l. 1822. Najprej je bil kaplan v Šentjerneju, od leta 1825-33 pa v ljubljanski stolnici. V čas službe v ljubljanski stolnici je skupaj z G. Riharjem prenovil cerkveno petje. Nato je postal župnik v Šentvidu, kjer je ostal do smrti. Leta 1827 je izšla njegova pesniška zbirka Svete pesmi za vse velike praznike in godove med letam, ki je bila večkrat ponatisnjena. Bil je sodelavec pri prvem zvezku Kranjske čbelice l. 1830. Pisal je pesmi za Novice in Zgodnjo danico. V slednji je objavljal tudi poljudne članke. Bleiweisu je pomagal pri pisanju Velike pratike. Leta 1831 je izdal poučni spis Kolera. Sodeloval je pri pisanju šolskih knjig za računstvo. Pripravil je slovensko nemško slovnico (1849, 1857). Cigaletu je pomagal pri sestavljanju nemško slovenskega slovarja. Bil je urednik Ljubljanskega časnika (1850). Prevajal je iz italijanskega (A. M. Liguori) in francoskega jezika (J. B. Bosse). Leta 1850 je izdal molitvenik z naslovom Spomin Jezusovega terpljenja, ki je doživel devet izdaj. Leta 1866 je v Šentvidu nad Ljubljano ustanovil narodno čitalnico.