Regina – Irena KOGOJ (roj. JALŠOVEC)

Irena Kogoj, z umetniškim imenom Regina, sodi med najbolj prepoznavne slovenske izvajalke zabavne glasbe, njena ustvarjalna pot pa je tesno povezana tudi s Prekmurjem, prekmurskim jezikom in kulturnim prostorom ob Muri.

Z glasbo se je srečala že v otroštvu. Pela je v pevskih zborih ter se učila igranja klavirja in kitare. Že v času obiskovanja Gimnazije Murska Sobota je bila prepoznavna v lokalnem kulturnem okolju in je veljala za nekakšno lokalno glasbeno zvezdo. Z akustično kitaro je nastopala v duetu Pupa in Rudi, v katerem sta z Rudijem Omahnom izvajala poetsko akustično glasbo. Imela je že samostojne koncerte, s svojim glasbenim programom pa se je predstavila tudi v Skopju na kulturnem taboru. Po končani Gimnaziji Murska Sobota je odšla na študij v Ljubljano, kjer je spoznala glasbenika in skladatelja  Aleksandra Kogoja, s katerim se je pozneje tudi poročila. Skupaj sta sprva nastopala kot Duo Regina, pozneje pa je ime Regina postalo njeno stalno umetniško ime. Profesionalnejše obdobje njenega ustvarjanja se je začelo konec osemdesetih let. Leta 1988 je s skladbo Vem nastopila na Pop delavnici in izdala svoj prvi album z naslovom Regina. Na Pop delavnici je nato nastopila še s skladbama Ne vabi me in Srečo ti želim.

Reginino ustvarjanje že od začetka zaznamuje raziskovanje različnih glasbenih slogov. V njenem opusu se prepletajo pop, rock, gotski rok, jazz, soul, funk, elektronska glasba ter pozneje bossa nova in latino glasbeni elementi. Posamezna ustvarjalna obdobja je spremljala tudi premišljena vizualna podoba, ki je glasbo povezovala z videom, kostumografijo in odrsko interpretacijo. Posebej pomembno ustvarjalno jedro njenega dela predstavlja dolgoletno sodelovanje z Aleksandrom Kogojem, avtorjem oziroma soavtorjem večine njene glasbe, številnih besedil, aranžmajev in videospotov. Njuno sodelovanje ni omejeno le na glasbo, saj sta dejavna tudi na področju avdio- in videoprodukcije, televizijskega oglaševanja, snemanja zvoka in postprodukcije. Regina se poklicno ukvarja tudi z režijo zvoka, snemanjem govorov in zvočno postprodukcijo televizijskih oglasov.

V slovenskem prostoru se je močneje uveljavila v prvi polovici devetdesetih let s skladbami Naj ljubezen združi vse ljudi, Liza ljubi jazz, Bodi tu in Religija ljubezni. Leta 1993 je s skladbo Naj ljubezen združi vse ljudi prvič nastopila na slovenskem izboru za Pesem Evrovizije in osvojila četrto mesto. Največji mednarodni mejnik njene kariere je leto 1996, ko je s skladbo Dan najlepših sanj zmagala na slovenskem izboru in zastopala Slovenijo na izboru  Pesmi Evrovizije v Oslu. Glasbo in besedilo je napisal Aleksander Kogoj, orkestrski aranžma pa Jože Privšek. Skladba je postala ena najbolj prepoznavnih slovenskih evrovizijskih popevk in ostaja osrednja skladba Regininega repertoarja. Regina je na slovenskih izborih za Pesem Evrovizije nastopila osemkrat, s čimer sodi med izvajalce z največ nastopi v zgodovini tega festivala. Poleg zmage leta 1996 je leta 1998 s skladbo Glas gora osvojila tretje mesto, leta 2005 pa je bila skladba Proti vetru najbolje ocenjena pri rezervni strokovni žiriji. Na EMI je nastopila še s skladbami Zaljubljena v maj, Ljubezen daje moč, Plave očij in Alive in Every Way.

Pomemben del njenega opusa predstavljajo tudi nastopi na festivalu Slovenska popevka. Prvič je na njem sodelovala leta 1998 s skladbo Sončna ljubezen. Leta 1999 je skladba Ujemi moj nasmeh, za katero je besedilo napisal pesnik Milan Dekleva, prejela nagrado strokovne žirije za najboljšo produkcijo. Leta 2000 je bila skladba Moje ime najbolje ocenjena pri strokovni žiriji, njen videospot pa je prejel nagrado za najboljšo vizualno upodobitev. Na Slovenski popevki je pozneje nastopila še s skladbami Moja zemlja, Čaša ljubezni, Gabriel oziroma Pusti mi krila, Demoni, Poljubi me in Tebe ni.

Posebno mesto v Regininem delu ima ohranjanje in sodobna interpretacija prekmurskega narečja. Na album Moje ime je vključila priredbo prekmurske ljudske pesmi Ne orí. Leta 2004 je na EMI predstavila skladbo Plave očij, za katero je besedilo v prekmurščini napisal Feri Lainšček, glasbo Aleksander Kogoj, aranžma pa Tomaž Kozlevčar. To je bila njena prva avtorska skladba v prekmurščini in ena prvih oziroma najvidnejših narečnih skladb, predstavljenih na odru osrednjega slovenskega televizijskega glasbenega festivala. S tem je Regina pomembno prispevala k večji javni prisotnosti prekmurskega jezika v slovenski popularni glasbi. Skladba Plave očij je pomenila začetek dolgoletnega in plodnega sodelovanja s pisateljem in pesnikom Ferijem Lainščkom. Lainšček je zanjo pozneje napisal vrsto besedil, med drugim za skladbe Proti vetru, Gabriel oziroma Pusti mi krila, Demoni, Poljubi me, Izgubljeni čas, Tebe pa ni, Ritem ulice, Pokliči ljubezen, Moje sanje, Pesem siren, Te plave oči in Zopet plešem. Njuno sodelovanje predstavlja eno daljših ustvarjalnih povezav med slovenskim pesnikom in izvajalko popularne glasbe. Reginina glasbena interpretacija Lainščkovih besedil je pripomogla k povezovanju sodobne slovenske poezije, narečnega izraza in popularne glasbe. Leta 2007 je Regina na Festivalu narečnih popevk nastopila s skladbo Tvoje očij, za katero je besedilo napisal Feri Lainšček, glasbo Dezider Cener, aranžma pa Patrik Greblo. Skladba je prejela nagrado za najboljšo skladbo in prvo nagrado za najboljše narečno besedilo.

Leta 2012 je kot pevka sodelovala pri projektu Murske balade in romance, ki je nastal v okviru programa Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 in partnerskega mesta Murska Sobota. Projekt je združil pesnike, skladatelje, pevce in glasbenike iz Prekmurja in Prlekije ter predstavil štirinajst novih avtorskih skladb v prekmurskem in prleškem narečju. Regina je v okviru projekta interpretirala skladbi V belom snegi bela, za katero je besedilo napisal Vlado Žabot, glasbo pa Slavko Šuklar, ter Samo ge te odin čakat, z besedilom Ferija Lainščka in glasbo Andreja Missona. Sodelovanje v projektu Murske balade in romance je pomembno tudi z vidika njene kulturne vloge. Regina se v njem ni predstavila le kot pevka popularne glasbe, temveč tudi kot interpretka sodobne narečne poezije. S svojim prepoznavnim glasom je sodelovala pri prenosu prekmurskega jezikovnega in literarnega izročila v novo glasbeno obliko ter ga približala širšemu slovenskemu občinstvu.

Njena povezanost z domačo pokrajino se kaže tudi v sodelovanju pri kulturnih in državnih slovesnostih ob obletnicah združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Leta 2024 je nastopila v umetniškem programu državne proslave v Beltincih ob 105. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Program z naslovom Med zemljo in nebom – razsežnosti prekmurske duše je povezoval sodobno umetnost, prekmursko poezijo, ljudsko in elektronsko glasbo.

Leta 2024 se je Regina po daljšem obdobju znova vrnila na večji festivalski oder. Na Melodijah morja in sonca je predstavila skladbo Zopet plešem, ki sta jo ustvarila Aleksander Kogoj in Feri Lainšček. Lainšček je zanjo prejel nagrado za najboljše besedilo. Skladba je nastala ob dvajsetletnici njunega sodelovanja in pomeni začetek novega ustvarjalnega obdobja, v katerem Regina svoj repertoar predstavlja v bolj akustični podobi z elementi bossa nove in latino glasbe. V istem ustvarjalnem obdobju je izšla skladba Te plave oči, sodobna povezava prekmurščine in bossa nove, prav tako z besedilom Ferija Lainščka in glasbo Aleksandra Kogoja. Skladba se vsebinsko in naslovno navezuje na njuno prvo skupno narečno delo Plave očij, hkrati pa ga postavlja v novo glasbeno okolje.

Regina je v več kot treh desetletjih delovanja izdala vrsto samostojnih albumov ter ustvarila obsežen nabor radijskih, festivalskih in koncertnih skladb. Njeno delo zaznamujejo žanrska raznovrstnost, izrazita vizualna podoba, premišljena povezava glasbe z videom ter sodelovanje z uglednimi slovenskimi pesniki, skladatelji, aranžerji in producenti. S svojim dolgoletnim glasbenim delovanjem je pomembno prispevala k razvoju slovenske popularne glasbe in k njeni žanrski raznovrstnosti. Kot izvajalka, ki je Slovenijo zastopala na Pesmi Evrovizije, je slovensko avtorsko glasbo predstavila tudi mednarodnemu občinstvu.

Poseben pomen ima njeno sistematično vključevanje prekmurskega narečja v popularno glasbo. S skladbami Plave očij, Tvoje očij, V belom snegi bela, Samo ge te odin čakat, Te plave oči in drugimi pomaga ohranjati prekmurščino kot živ umetniški jezik ter jo prenašati med različne generacije poslušalcev. Njena sodelovanja s Ferijem Lainščkom, Vladom Žabotom, Milanom Deklevo in drugimi slovenskimi pesniki dokazujejo, da je popularna glasba lahko tudi prostor sodobne poezije, narečne ustvarjalnosti in regionalne kulturne identitete. Za njen prispevek k slovenski kulturi so pomembni tudi njena dolgoletna prisotnost na osrednjih slovenskih glasbenih festivalih, predstavljanje Slovenije na mednarodnem evrovizijskem odru, povezovanje glasbe z vizualno umetnostjo ter sodelovanje s pomembnimi slovenskimi pesniki, skladatelji in aranžerji.

Čeprav že več desetletij živi in ustvarja v Ljubljani, ostajata Prekmurje in Murska Sobota pomemben del njene osebne in umetniške identitete.