Rajko KORITNIK

Rodil se je na Lozicah v Vipavski dolini kot prvi izmed štirih otrok. Že v mladosti je prepeval v moškem pevskem zboru Lipa (danes imenovan Moški pevski zbor Srečko Kosovel). Leta 1950 se je poročil in preselil v Kamnik ter se v Ljubljani zaposlil pri godbi ljudske milice. V Kamniku je njegov pevski talent opazil profesor Ado Darian. Vzpodbudil ga je k sodelovanju pri oddaji Pokaži, kaj znaš, kjer je nastopil z izvedbo pesmi Mamma, son tanto felice in osvojil prvo nagrado. Jeseni leta 1955 ga je vzel Ado Darian pod svoje pedagoško okrilje na Srednji glasbeni šoli. Štiri leta kasneje je imel v Slovenski filharmoniji zaključni koncert, potem pa je študij solopetja nadaljeval na Akademiji za glasbo.

Na povabilo direktorja ljubljanske opere je začel nastopati kot operni pevec in leta 1960 debitiral v vlogi Cavardossija v Puccinijevi operi Tosca. Kot operni solist je od takrat dalje nastopal do svoje upokojitve leta 1980 ter še naslednjih 8 let kot gost. Njegov čisti glas, dovršeni pevska tehnika in intonacija ter igralsko znanje sta ga povzdignila v vrh slovenskega opernega petja. Tudi po njegovi smrti lahko poslušamo posnetke različnih opernih arij, samospevov in koncertov, ki jih je posnel za RTV in italijansko RAI.

V svoji pevski karieri je nastopal na različnih evropskih odrih v Italiji, Avstriji, Češkoslovaški, Belgiji itd. Odpel je več kot 72 opernih vlog ter nastopil v več kot 1600 predstavah. Nastopal je na skupno 2300 koncertih, velikokrat dobrodelne narave. Leta 1982 je za svoje delo prejel nagrado mesta Ljubljane, leta 1992 pa Betettovo nagrado.

Po upokojitvi se je vrnil v rodno vas Lozice in še vedno z veseljem nastopal. Od leta 1983 je na željo vodstva Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine začel poučevati solopetje in med svojimi učenci vzgojil tudi veliko kasnejših opernih solistov, kot npr. Marka Kobala ali Mateja Vovka.

Umrl je na svojem domu na Lozicah v Vipavski dolini.