Trboveljčan, ki je v svojem šestletnem aktivnem delovanju zaznamoval trboveljski rokomet. Rojen v Trbovljah je osnovno šolo obiskoval v Trbovljah in v Ljubljani. Še ne petnajstleten je maja 1944 odšel v partizane, se vključil v dolenjski partizanski odred, bil ranjen, za sodelovanje v NOV pa so ga leta 1957 odlikovali z medaljo za hrabrost. Po vojni je nadaljeval šolanje na Pomorskem tehnikumu v Dubrovniku ter na takratni Fakulteti za šport v Beogradu. Na Gimnaziji Trbovlje se je kot učitelj telesne vzgoje zaposlil leta 1953 in tamkaj poučeval do konca leta 1957. Nato se je zaposlil v Rudniku premoga Trbovlje-Hrastnik, kmalu nato odšel v Ljubljano in se preizkusil v poslovno-gospodarskih vodah. Leta 1972 se je ustalil v Slovenijalesu, kjer se je leta 1990 tudi upokojil. Po težki bolezni je 1998. v Ljubljani umrl.
Maks Radej se je v trboveljski rokomet sprva vključil kot igralec v času, ko je ta v zveznem tekmovanju dosegel najvidnejše rezultate in uvrstitve, kasneje se je preizkusil še kot trener članske ekipe Rudarja. V tej vlogi je bil izredno uspešen in inovativen. Z ekipo je dosegel uspehe v ligaškem in pokalnem tekmovanju ter bil uspešen tudi pri prenašanju ljubezni do rokometa na mlajše generacije trboveljskih srednješolcev.
Z. Bočko (et al.) (ur.): 50 let rokometa v Trbovljah, Trbovlje: Rokometni klub Rudar, 2002
