PUHAR, Franc (Aci)

Rodil se je v znani kranjski družini Puharjev, po domače Reginčevih, v rodbini, ki je v današnji Reginčevi ulici prvič zabeležena že leta 1620. Njegov daljni sorodnik je izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar (1814 – 1854). Franc Puhar je v Kranju živel in deloval večino življenja, v zadnjih letih pa se je umaknil v mirno okolje vasi Breg pri Preddvoru.

Kot večina njegove družine se je med narodno osvobodilno borbo kot šestnajstletni fant priključil partizanom. Potem ko so mu izdajalci 8. maja 1945 ustrelili očeta Leopolda, znanega kamnoseka in izdelovalca mlinskih kamnov, je na dan osvoboditve, 9. maja 1945, kot prvi partizan sam vkorakal v Kranj. Po vojni je po študiju politologije opravljal pomembne gospodarske in politične funkcije. V letih od 1958 do 1961 je bil kranjski župan, nato direktor škofjeloške Jelovice in pred odhodom v pokoj najodgovornejši za teritorialno obrambo na Gorenjskem. Franc Puhar Aci je zaslužen za rojstvo Kranjskega zbornika. Kot predsednik Občinskega ljudskega odbora v Kranju in kot kranjski župan si je prizadeval, da bi občina izdala zbornik, ki bi nadaljeval in dopolnjeval leta 1939 izdano knjigo Zgodovina mesta Kranja, avtorja dr. Josipa Žontarja. Rezultat je bil Spominski zbornik 900 let Kranja, ki je izšel 1. avgusta 1960, in prvi Kranjski zbornik, ki je izšel leta 1970. Tega leta je občinska skupščina sklenila, da bo Kranjski zbornik odslej izhajal periodično vsakih pet let. Puhar je bil aktivni predsednik uredniškega odbora do leta 1985 in ob izidu leta 1990 častni predsednik. Po upokojitvi se je posvetil družini in zbiranju ter zapisovanju spominov na Kranj.