Po tolminski osnovni šoli se je izobraževala v Ljubljani ter Gorici, kjer je leta 1887 zaključila učiteljsko maturo. Po kratkem obdobju učiteljevanja v Braniku je od leta 1891 do leta 1927 učila v Kanalu, kjer je bila ves čas aktivna na področju prosvetnega življenja. Zaradi njenega delovanja na področju kulture in jezika je bila slabo zapisana pri fašističnih oblasteh, pri katerih se je morala zaradi rabe slovenščine zagovarjati. Med drugim je spodbujala ter tudi finančno pomagala mladim intelektualcem, tudi Mariju Kogoju, ki je z njeno pomočjo lahko nadaljeval šolanje. Eden njenih zadnih javnih nastopov je bil leta 1959 ob odkritju kobariškega spomenika Simonu Gregorčiču, pesniku, ki ga je Karolina Leban tudi osebno poznala. Zaradi njenega dela so jo odlikovali z visokim državnim odlikovanjem.
Primorski slovenski biografski leksikon, 9. snopič, Gorica 1983 (geslo LEBAN, Karolina (Katarina))