Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ptujski VIKTORIN

VIKTORIN Ptujski
Foto: Wikipedija

Foto galerija

Rojen:
okoli 250, neznan
Umrl:
283 ali 304, Ptuj
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Viktorin je bil grškega rodu in je znal bolje grško kot latinsko. V drugem in tretjem stoletju je bilo na Ptuju veliko grško govorečih in je zato bil deležen bolj grške kot latinske vzgoje.
Bil je prvi ptujski škof in najstarejši latinski razlagalec Svetega pisma. Napisal je razlage k prvim trem Mojzesovim knjigam, k prerokom Izaiju, Ezekielu in Habakuku, k Visoki pesmi, Pridigarju, Matejevemu evangeliju in Razodetju sv. Janeza. Viktorinovo delovanje lahko umestimo v čas pred Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov (približno pred letom 304), lahko pa tudi v zgodnejšo dobo, saj ni izključeno, da bi dosegel venec mučeništva med Numerijanovim preganjanjem kristjanov v letih 283–284. Na njegovo delo so vplivali trije grški učenjaki: Origen iz Aleksandrije, Hipolit iz Rima in Irenej iz Lugduna.

Edino obširnejše in ohranjeno delo je Razlaga Razodetja. Pri branju moramo ločiti izvirnik od Hieronimove predelave. V predelani obliki je besedilo doživelo prvi tisk leta 1542 v Parizu in okoli leta 1558 v Italiji. Leta 1916 je Haussleiter izdal referenčno izdajo v dunajskem korpusu. Pri vrzelih si je pomagal s Hieronimovim predelanim besedilom, zaključek pa je drugačen in milenarističen. Novo kritično besedilo je pripravila Martine Dulaey v zbirki Sources Chrétiennes. Slovenski prevod, ki ga je pripravil Miran Špelič, se opira na Dulaeyovo objavo. Viktorin delo glosira, najprej citira kratek odlomek iz Razodetja, nato sledi alegorična razlaga.

Drugo Viktorinovo delo je O zgradbi sveta (De fabrica mundi), ki je starejše od Razlage Razodetja, saj je nastalo v letih 250–260. Viktorin poda svojo vizijo o strukturi sveta, v kateri izhaja iz števila 7, prav tako pomembni sta tudi števili 4 in 6.
Kip sv. Viktorina, ki ga je upodobil akademski kipar Viktor Gojkovič, je postavljen na Ptuju med cerkvijo sv. Jurija, gledališčem in mestnim stolpom. Nekdanja Pletarska ulica se imenuje Ulica Viktorina Ptujskega. Tudi samostan bratov minoritov se imenuje po svetniku.

Viri in literatura

S. Krajnc: Življenje, čaščenje in upodobitve sv. Viktorina Ptujskega. V: Mednarodni znanstveni simpozij ob 1700-letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega, Ptuj, 2003, str. 159–176.
V. Poetovionensis: Razlaga razodetja: In Apocalypsin, Celje, 1999, str. 9–11.
N. Jurkovič: Sv. Viktorin Ptujski in naše mesto, Ptujčan, št. 12 (23. 12. 2003), str. 11.
N. Jurkovič: Sv. Viktorin Ptujski, Tednik, št. 10 (11. 3. 1993), str. 5.

Avtor/-ica gesla: Taja Bračič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 24. 9. 2015 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Taja Bračič. Ptujski VIKTORIN. (-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 31. 5. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ptujski-viktorin/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 8. 2. 2015

Fran STRES

8. september 1884–15. januar 1955
Oče Ferdinand je bil železničarski preddelavec, mati Marija Uršič, doma iz Mlinskega, pa gospodinja. Po končani osnovni šoli v Kobaridu je dv...
Datum vnosa: 29. 9. 2020

Josip ŠEGULA - PEC

12. februar 1903–17. avgust 1980
Glasbeni pedagog, zborovodja, prvi urednik Radia svobodni Maribor ter upravnik SNG Maribor.
Datum vnosa: 7. 3. 2018

Joža BERTONCELJ

januar 1901–januar 1976
Joža Bertoncelj je znan kot najpomembnejši slovenski mojster v sodobnem umetniškem oblikovanju železa.