POLIČ, Vasilij

Bil je prvorojenec Miljeve Polič, roj. Kvas, in Radka Poliča st. Med drugo svetovno vojno je z materjo in bratoma Radkom in Svetozarjem živel v Črnomlju, medtem ko je bil oče v partizanih. Po končani vojni, v letih 1945–1949, je zaradi očetovih službenih obveznosti družina živela v Beogradu, zatem od 1949 do 1951 v zahodnem Berlinu, ponovno v Beogradu ter od leta 1954 dalje v Ljubljani. Gimnazijo in pravno fakulteto je obiskoval v Ljubljani ter leta 1962 diplomiral. Istega leta je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Sprva je bil vodja pravne službe v Združenem podjetju Iskra Kranj, od leta 1969 do 1986 je bil sekretar zakonodajne – pravne komisije parlamenta in nato sekretar Ustavnega sodišča. Od leta 1986 je bil vrhovni sodnik, nato še vrhovni sodnik – svetnik na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Je avtor številnih prispevkov s področja sodne prakse v upravnih sporih. Upokojil se je leta 2010.

Bil je pisec spominske in humorno obarvane proze ter dramskih besedil iz poklicnega življenja, proznih in dramskih besedil z močno erotično noto, literature kot odseva njegovega ukvarjanja z glasbo (Mavrica nad skupščino ali Zgodbe malega zakonodajalca, 1997, Izgubljeni romar R-A-C-A-R: Radko Polič – Rac, 2000, Spolno življenje lipicancev, 2002, v soavtorstvu z očetom Gospod polkovnik & Berliner Trač: od Rožnega dola do Stražnega vrha, 1997, idr.). Pisal je tudi ljubezenske zgodbe, radijske igre, humoreske in pravljice ter scenarije za slovensko televizijo in gledališča (soscenarist TV portreta Ljube Prenner, 2007). Kot priložnostni igralec je nastopil v slovenskem filmu Zvenenje v glavi, 2002, kot ljubiteljski glasbenik pa je sodeloval s tamburaškima skupinama Dupljak in Prifarski muzikanti. Bil je tudi športnik – večkratni slovenski in jugoslovanski mladinski prvak v teku čez ovire.