Polde (Leopold) STRAŽIŠAR

Po osnovni in obrtni šoli se je izučil mesarske obrti in bil zaposlen na Vrhniki. Vojni rok je odslužil do 1924 in nato delal v železarni na Jesenicah. Že od leta 1925 dalje je deloval na področju delavskega sindikalizma. Bil je član upravnega odbora Konzumne zadruge in delavske hranilnice in posojilnice na Jesenicah. Po njem se na Jesenicah imenuje osnovna šola, ki izvaja prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim statusom, posebni program vzgoje in izobraževanja ter izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.

Polde Stražišar je bil član  delavskega kulturnega društva Svoboda, ki je bilo ustanovljeno leta 1913. Takoj po občnem zboru so bile organizirane podružnice v delavskih centrih, med njimi tudi na Jesenicah. Delavsko kulturno društvo je sicer med vojno prekinilo s kulturnim delovanjem, obudilo pa ga je po vojni. Stražišar je vodil telovadni in dramski odsek. 28. januarja 1929 je jeseniška žandarmerija zaprla 11 članov jeseniške Svobode, med njimi tudi Poldeta Stražišarja. Pripravljali so namreč simbolične vaje za melodijo Internacionale. Prepeljani so bili v ljubljanske zapore, kjer so bili več kot mesec dni v preiskavi. Tone Čufar je kmalu po aretaciji vsem, ki so bili aretirani, posvetil pesem V januarju zaprtim sodrugom. Svoboda je delovala do leta 1933, takoj po razpustu pa se je začelo z akcijo za novo kulturno društvo, pod imenom Enakost. Polde Stražišar je bil predsednik DKD (Delavsko kulturnega društva) Enakost na Jesenicah od leta 1936 do leta 1940. Leta 1940 je bilo DKD Enakost po nalogu takratne oblasti razpuščeno. Stražišar je bil aktiven tudi v njegovem dramskem odseku. Delavska in kulturna društva na Jesenicah so s svojim revolucionarnim zgledom dvignila široke plasti delavstva k uporu v vseh predelih Gorenjske in tudi vodili boj proti fašizmu.

Leta 1930 je Polde Stražišar postal član Komunistične partije Jugoslavije in Rdeče pomoči (mednarodna organizacija pomoči delavcem oziroma borcem revolucije), leta 1935 je sodeloval v stavkovnem gibanju delavcev jeseniške železarne, leta 1939 pa je bil izvoljen za glavnega zaupnika tamkajšnjih delavcev in za njihovega zastopnika v upravnem odboru krajevne skupščine Bratovske skladnice na Jesenicah. Bratovske skladnice so predstavljale prve oblike zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja za rudarje in druge delavce ter njihove družinske člane. Januarja 1941 je Stražišarja oblast pregnala v koncentracijsko taborišče v Ivanjico. Ob ustanovitvi Okrožnega komiteja KPS Jesenice je bil njegov član. Od aprila 1941 je vodil priprave za vstajo na jeseniškem področju ter bil od maja član vojno-revolucionarnega komiteja za jeseniško okrožje. Ustanovil je hrastniško partizansko skupino Cankarjeve čete in vodil decembrsko vstajo na področju Jesenic. Jeseniška četa je bila ustanovljena 16. decembra 1941. Kot politkomisar jeseniške čete (1. čete Cankarjevega bataljona) se je boril z Nemci v večjih borbah, tako tudi v borbi v Dražgošah 9. in 11. januarja 1942. Spomladi 1942 je v Sloveniji prišlo do pomembnih organizacijskih sprememb v NOB. Padel je za Jezerci pod Triglavom na Pokljuki. Tam se je leta 1942 večkrat zadrževala Pokljuška četa. Avgusta 1942 so se na povratku iz Jelovice tam ustavili člani štaba Gorenjskega odreda: komandant Polde Stražišar, politkomisar Franc Potočnik, načelnik Ernest Zajdler-Iztok, Ivan Bernard in kurir Franc Jerovšek Vasja. Prav v tem času se je Pokljuška četa premaknila in Nemci, ki so jo nameravali napasti, so naleteli na štab Gorenjskega odreda in ga napadli. Živa sta se iz obroča prebila le načelnik štaba Ernest Zajdler-Iztok in kurir  Franc Jerovšek Vasja, komandant Polde Stražišar in Ivan Bernard pa sta padla. Partizansko ime Poldeta Stražišarja je bilo Rudi.