Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

PODGORNIK, Franc

Portret - Franc PODGORNIK
Rojen:
6. julija 1846, Čepovan
Umrl:
16. septembra 1904, Dunaj (Avstrija)
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:
Življenjepis

Oče Martin, mati Marija Samec. Gimnazijo je končal v Gorici (1869) in s šolanjem nadaljeval na Dunaju, kjer je do leta 1873 študiral klasično in primerjalno filologijo, nato še 4 leta arheologijo in filologijo. Študija ni končal. Na Dunaju je bil tajnik Slovenskega literarnega društva (1879). Od leta 1880 do 1882 je deloval v Gorici kot urednik Soče (v zborniku Goriški spomini: sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830–1918, ki ga je uredil Branko Marušič, je tudi Podgornikov članek z naslovom “Soča” v letih 1880–1882), kasneje se je ukvarjal s publicistiko. Septembra 1890 se je preselil v Trst, od septembra 1895 do smrti pa je živel na Dunaju.

Publicistično je pričel delovati konec sedemdesetih let 19. stoletja (1877–1878), in sicer pri časopisu Zora: časopis za zabavo, znanost in umetnost, nato pa pri časopisu Zvon: leposloven list, ki ga je na Dunaju izdajal Josip Stritar od 1870 do 1880. V Zori je objavil naslednje članke: Misli o duševnem napredku Slovencev, kjer poudarja, da je treba vse gospodarsko in politično delovanje nasloniti na večino slovenskega naroda, kar predstavlja kmet; Kritična razprava o nekih straneh uredovanja časnikov, zlasti leposlovnih; Premišljevanje o pisavi sploh in o pisavi v narodnem duhu posebej. V Stritarjevem Zvonu pa so leta 1878 izšli članki: Ali nam je treba domačih pisateljic, O prevodih, Zakaj in v katerih mejah se Slovani lahko uče tujih jezikov.

Kot urednik Soče (1880–1882) ni vedno deloval skladno z nazori lastnikov, zato je urejanje opustil in pričel pisati za tedanji slovenski revijalni in dnevni tisk (Kres, Slovenski narod, Slovan). Od 1885 do 1886 je soustvarjal Slovana in dal pobudo za nastanek zbirke domače književnosti in izdajanje spisov že umrlih pisateljev (O prirejevanji dosedanje naše literature za ponatis). V tem obdobju publicističnega delovanja je objavli brošuro Delavski prijatelj (1886). V času od 1886 do 1887 je sodeloval pri Slovenskem narodu s številnimi političnimi članki.

Podgornik 1887. leta ni sprejel mesta drugega urednika pri Slovenskem narodu, ampak se je odločil za lastno revijo Slovanski svet; prvi trije letniki (1888–1890) so izšli v Ljubljani, pet letnikov v Trstu (1891–1895), od septembra 1895 do septembra 1899 pa je revija izhajala na Dunaju. V reviji je razvijal in dograjeval svoje misli, objavljali so vesti o slovanskem svetu (v Rusiji je imela stalne dopisnike), prevode iz slovanskih književnosti, prevode slovenskih del v ruščino.

Podgornikovo politično prepričanje obsega zahtevo po ustanavljanju narodnih avtonomij za vse avstrijske narode, vseslovansko povezavo pa je gradil na uvedbi ruščine kot jezika vseh Slovanov (o tem je pisal tudi v članku O pismenih jezikih na sploh in občeslovanskem literaturnem jeziku posebe, ki je bil objavljen v zborniku Slavjanskij alʹmanah iz leta 1879) ter uvajanja slovanskega bogoslužja (cirilmetodijska Cerkev) pri avstrijskih koroških Slovanih.

Objavljal je tudipod psevdonimom Yporej.

Klub starih goriških študentov mu je v Čepovanu 22. julija 1973 odkril spominsko ploščo.

Dela

Dela:
Delavski prijatelj: nauki, ki so delavcem v sedanji dobi posebno potrebni, 1886

Viri in literatura

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga,2008, str. 862.
Enciklopedija Slovenije:Knjiga 9. Ljubljana: Mladinska knjiga,1995.
Primorski slovenski biografski leksikon: III. Knjiga: Zvezek 12. Gorica: Goriška Mohorjeva družba,1986, str. 27-28.

Avtor/-ica gesla: Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Datum prvega vnosa: 17. 5. 2013 | Zadnja sprememba: 17. 5. 2013
Polonca Kavčič. PODGORNIK, Franc. (1846-1904). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/podgornik-franc/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 1. 12. 2011

MLAKAR, Tone

31. maja 1921–12. novembra 2020
Bil je scenograf prvega slovenskega filma Na svoji zemlji, prvih dveh Kekcev, filma Balada o trobenti in oblaku, Svet na Kajžarju,...
Datum vnosa: 11. 2. 2019

GAČNIK, Matija

O Matiji Gačniku (Mathias Gaitschnig), ki velja za začetnika nove dobe dobrnskega zdravilišča, nimamo prav veliko izčrpnih podatkov. Na podlagi pri...
Datum vnosa: 14. 7. 2017

NEFFAT, Anton

22. marca 1893–30. aprila 1950
Dirigent, ki je pomembno prispeval k obnovi mariborske Opere po drugi svetovni vojni; prvi direktor in dirigent Opere SNG Maribor.