Na duhovniški poklic se je pripravljal v Gornjem gradu. Nato je odšel na dvor cesarja Maksimilijana na Dunaj, kjer je postal miloščinar. Pred posvetitvijo za duhovnika je bil poročen. Imel je sina Janeza. Leta 1527 je postal župnik v Burgschleinitzu v Spodnji Avstriji. Nato je bil kanonik v Ljubljani. Leta 1558 ga je cesar imenoval za petega ljubljanskega škofa. Papež ga je potrdil leta 1560. Imel je vso podporo dvora na Dunaju, čeprav se je občasno razhajal z njim glede odnosa do protestantov. Preganjal je protestantske sekte bičarjev, zamaknjencev in prekrščevalcev. Bil pa je naklonjen štiftarjem. Spomladi leta 1562 je cesarju napisal poročilo o položaju katolikov na Kranjskem. Na izrecno cesarjevo zapoved ni smel nihče pridigati brez škofovega dovoljenja. 6. in 20. decembra 1562 je v škofijskem dvorcu v Ljubljani zaslišal Primoža Trubarja. Protestanti so ga pri cesarju na Dunaju in pri papežu v Rimu obdolžili prešuštva. Bil je zaslišan. Očitkov mu niso mogli dokazati. Bil je obtožen nemarnega poslovanja s škofijskim denarjem. Njegovo pastirsko geslo je bilo lat. Tollimur alterno flctu, spes cymbula Petri, slov. Ko nas premetavajo valovi je upanje Petrov čolniček.
Slovenski biografski leksikon, 10. zvezek, Ljubljana 1967
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 11. zvezek, Ljubljana 1997
F. M. Dolinar: Ljubljanski škofje, Ljubljana 2007