Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Patricija PERŠOLJA

PERŠOLJA Patricija
Foto: Osebni arhiv Patricije Peršolja

Foto galerija

Rojena:
2. avgust 1967, Šempeter pri Gorici
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo je obiskovala na Dobrovem v Goriških brdih. V Novi Gorici je nadaljevala šolanje na družboslovni gimnaziji. Diplomirala je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Kot profesorica logopedije in surdopedagogike je zaposlena v novogoriškem zdravstvenem domu.

Zgodbice je pričela objavljati leta 2003 v otroških revijah Zmajček, Trobentica, Pikapolonica in 2006. leta je prvič objavila v zamejski reviji Galeb.

Napisala je serijo otroških zgodbic za Radio Slovenija, ki so bile izvajane v programu Lahko noč, otroci. Pesmi objavlja v : Primorskih srečanjih, Apokalipsi, Poetikonu in Mentorju. V njenem literarnem opusu prevladujejo pravljice za otroke in mladino.

S pesniškim prvencem Gospodinjski blues je bila nominirana za Veronikino nagrado 2013 (literarna nagrada za najboljšo pesniško zbirko leta).

Živi in dela v Goriških brdih.

 

Dela

Izbor del:

Najina poroka: jaz in Iris se poročiva!, 2013
Moj nono, 2013
Gospodinjski blues, 2012
Marta, 2011
Moja nona, 2011
Neskončno te imam rada!, 2010
Kuštra, 2009
Oglas za eno mamo, 2009
Erazem in hišica, 2006
Pridi, oblaček!, 2006
Velika skrivnost, 2006
Marinkina modra žoga: pravljice, 2005

Viri in literatura

Podatki vzeti iz življenjepisa, ki ga je Patricija Peršolja posredovala po elektronski pošti dne 16. novembra 2013
Peršolja, P. Kavarna na vogalu. : Poetikon : revija za poezijo in poetično, 2008, let. 4, št. 21-22, str. 56-63.
Peršolja, P: »Moja poezija ne bo nikoli lepa«. Primorske novice, 26. september 2013, let. 67, št. 223, str. 14-15.
Peršolja, P. S pravljico otroka potolažim. Briški časnik, zima 2005, let. 9, št. 41, str. 43-44.
Komic, D. Iz trpljenja v srečo. Goriška, 15. februar 2006, let. 5, št. 2, str. 4.
Peršolja, P. Zdaj ne objemam drevesa, ampak otroka. Jana, 7. maj 2013, let. 41, št. 19, str. 30-32.
Peršolja, P. Klic po materini ljubezni. Briški časnik, zima 2009, let. 13, št. 57, str. 60.

Avtor/-ica gesla: Sandra Simoniti, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Datum prvega vnosa: 6. 12. 2013 | Zadnja sprememba: 6. 1. 2026
Sandra Simoniti. Patricija PERŠOLJA. (1967-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 2. 7. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/patricija-persolja/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Alfonz GSPAN

16. oktober 1904–25. september 1977
Kot slavist je najpodrobneje raziskoval dobo razsvetljenstva. Bil je tudi dober poznavalec dela Srečka Kosovela.
Datum vnosa: 20. 2. 2025

Jožef KURE

16. avgust 1929–8. september 1924
Kot specialist iz gozdarstva je deloval v okviru Gozdnega gospodarstva Novo mesto, ustanovljenem z namenom gospodarjenja z gozdovi na Dolenjskem.
Datum vnosa: 14. 11. 2016

Drago KANDUČ

30. januar 1932–1. junij 1993
Avtoriteta na področju slovenskega godbeništva, pedagog, ki se je trajno zapisal v zgodovino razvoja glasbenega šolstva na Primorskem, in dirigen...