Foto galerija
Rojena je bila v Šmohorju na Koroškem v Avstriji, od koder se je morala njena družina zaradi nacionalne zavednosti izseliti. Preselili so se v Šoštanj, kjer je oče odprl majhno lekarno, študij farmacije pa je dokončala v Zagrebu pred vojno tudi hči Olga.
Članica KP je postala že leta 1936, takoj po okupaciji je bila izseljena v Srbijo, tam pa se je takoj povezala s partizani; najprej je postala borka v Kosmajskem odredu, kasneje sekretarka KP Srbije v Mladenovcu.
Po osvoboditvi je postala nosilka pomembnih funkcij v Mladenovcu in Beogradu. Leta 1949 je odšla na delo v Upravo za organizacijo in inštruktažo KP Jugoslavije, dokončala Višjo partijsko šolo Djure Djakovića in postala v Celju leta 1952 sekretarka Okrajnega komiteja ZKS. Leta 1955 je kot članica republiškega izvršnega sveta postala predsednica Sveta za ljudsko zdravje Slovenije, leta 1958 sekretarka pri Centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, marca 1967 pa predsednica Občinske skupščine v Celju. Visoke funkcije pri republiški konferenci SZDL, članstvo v Ustavnem sodišču SR Slovenije, članstvo v CK ZKS in SFRJ ter od leta 1982 tudi v svetu federacije jo uvrščajo med najpomembnejše celjske družbenopolitične delavce nasploh.
Leta 1978 je postala tudi častna občanka Občine Celje.
Nagrade in priznanja (izbor):
- nosilka partizanske spomenice 1941
- častna občanka občine Celje, 1978
D. Drnovšek: Vrabič, Olga, v: Enciklopedija Slovenije, 14. zvezek, Ljubljana 2000, str. 368
R. Gajšek: Olga Vrabič – V spomin, v: Novi tednik, 2001, št. 31, str. 9
R. Gajšek: Olga Vrabič, 1916–2001, nekrolog, v: Delo, 2001, št. 177, str.5
J. Germadnik: Vodili so Celje, Celje 2005, str. 141–145
B. Goropevšek: Stoletje v Celju, Celje 2001, str. 154–162
J. Orožen: Oris sodobne zgodovine Celje in okolice 1941–1979, Celje 1980
M. Mikola: Razvoj oblasti na območju Celja v obdobju 1945–1954, v: Celjski zbornik, 1985, str. 7–28
Arhiv ZZB NOV Celje, kopije predane Domoznanskemu oddelku Osrednje knjižnice Celje, 28. 2. 2003.