Napredno iskanje
sl
en hu it sl

OLAS, Ludvik

OLAS, Ludvik
OLAS, Ludvik

Foto galerija

Rojen:
16. julij 1930, Sebeborci
Umrl:
december 2002, Maribor
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Leta 1960 je diplomiral na Naravoslovni fakulteti v Ljubljani. Poučeval je na osnovni šoli v Puconcih in na srednjih šolah v Rakičanu ter Murski Soboti. V letih 1962–1966 je bil zaposlen kot strokovni sodelavec na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. V letih 1974 in 1975 je bil ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, 1975–1990 pa profesor Visoke pedagoške šole oz. višji predavatelj na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Leta 1971 se je strokovno izpopolnjeval v Budimpešti. Ukvarjal se je s socialno-geografskim razvojem Prekmurja ter s populacijskimi in narodnostnimi vprašanji v Slovenskem Porabju, o čemer je objavil več kot 100 razprav in člankov. Vodil je katedro za geografijo in specialno didaktiko ter več let predsedoval Geografskemu društvu Maribor.
Sodeloval je pri prenovi učnih načrtov in pri pripravi učbenikov ter objavljal članke o didaktiki geografije. S svojim delovanjem je povezoval Visoko pedagoško šolo v Szombathelyu in Pedagoško fakulteto v Mariboru. Pokopan je na pokopališču v Sebeborcih.

Dela

Slovensko Porabje. Geografski obzornik, 1973, št. 3–4, str. 15–21.
Socialna zdiferenciranost sezonskih delavcev iz Prekmurja. Geographica Slovenica, 1974, št. 3, str. 142–149.
Informacijske študije o gospodarskih in socialnih razmerah na s Slovenci poseljenih območjih slovenskega Porabja na Madžarskem. Socialno geografska analiza slovenskega Porabja na Madžarskem. Ljubljana: Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, 1978 (soavtor).
Socialnogeografska analiza slovenskega Porabja na Madžarskem. (1979). Razprave in gradiva, 1979, št. 9–10, 137–148. (soavtor)
Zemljepis za 7. razred osnovne šole. Ljubljana. Mladinska knjiga, 1997.

Nagrade

Leta 1990 je bil odlikovan s srebrno plaketo Univerze v Mariboru. Za svoje delo o proučevanju socialnih razmer v Prekmurju in v rodnih Sebeborcih je prejel Prešernovo nagrado.

Viri in literatura

Belec, B. Olas Ludvik. Enciklopedija Slovenije, zv. 8. Ljubljana, 1994, str. 124.
Belec, B. Ludvik Olas 1929–2002. Večer, 2003 (10. januar), let. 59, št. 7, str. 11.
Kert, B. Ludvik Olas – sedemdesetletnik. Geografski vestnik, 2000, št. 2, str. 87–88.
Kert, B. In memoriam Ludvik Olas (1930–2002). Časopis za zgodovino in narodopisje, 2003, št. 3–4, str. 255–256. Dostopno tudi na spletnem naslovu: Sistory (citirano 3. junij 2013).
Vugrinec, J. Ludvik Olas (1930-2002). Lipnica: glasilo občine Moravske Toplice, 2019 (27. junij), str. 35.

Avtor/-ica gesla: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 12. 8. 2019 | Zadnja sprememba: 20. 12. 2024
Jožef Papp. OLAS, Ludvik. (1930-2002). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 25. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/olas-ludvik/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 28. 10. 2013

RATKAJEC KOČICA, Ljubica

Likovna umetnica, keramičarka, kiparka in oblikovalka, je najbolj prepoznavna kot vodilna preoblikovalka keramike in ena redkih umetnikov, ki so se...
Datum vnosa: 6. 7. 2015

ŽGUR, Fran

21. november 1866–11. februar 1939
Njegov oče Aleksander in mati Ivanka (rojena Kopatin) sta se iz Št. Vida (danes Podnanos) preselila v sosednjo vas Podrago in tu odprla trgovino in...
Datum vnosa: 5. 8. 2011

PINTAR, Ivan

1. avgust 1854–7. julij 1897
Veliko je prevajal, zlasti iz ruskega jezika. Prevajal je Puškina, Lermontova, Turgenjeva, L. N. Tolstoja in A. Tolstoja ter Maksimova.