Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Nužej TOLMAIER

Portret - Nužej TOLMAIER
Rojen:
23. avgust 1942, Frauenaurach, Nemčija
Umrl:
28. avgust 2025
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Življenjepis

Nužej Tolmaier se je rodil očetu Janku in materi Mariji Tolmaier v taborišču Frauenaurach. Po drugi svetovni vojni je odraščal v Ebenthalu na Koroškem.

Leta 1965 se je zaposlil v Krščanski kulturi zvezi in Svetu Koroških Slovencev. Od decembra 1965 do leta 2004  je bil tajnik Krščanske kulturne zveze, pri čemer je pomembno sooblikoval njeno delo in razvoj. V času njegovega delovanja je zveza razširila svoje delovanje zlasti na področju gledališča, literature in glasbe. Bil je eden ključni pobudnikov in akterjev ustanovitve Slovenske glasbene šole na Koroškem. Kot publicist in urednik je sodeloval pri časopisu Naš tednik.

Pomemben del njegovega delovanja je bil povezan z ohranjanjem slovenskega jezika, ljudske kulture in kulturne dediščine koroških Slovencev. V okviru etnografskega dela se je posebej posvečal zbiranju in dokumentiranju ljudskega izročila, zlasti ljudskih pesmi (zbirka pesmi Tiha Zemlja). Pri svojem delu ga je vodilo geslo: “Kar je zapisano, ne bo izbrisano.” S svojim dolgoletnim delovanjem si je prizadeval za razvoj in krepitev slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti na Koroškem. Bil je tudi ustanovni član zbora Petelin Galluss. Leta 1994 je bil ustanovljen Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, v okviru katerega je Tolmaier nadaljeval svoje prizadevanje za sistematično ohranjanje in raziskovanje kulturne dediščine na Koroškem. Leta 2004 je prevzel mesto predsednika in pomembno prispeval k razvoju dejavnosti inštituta. V tem obdobju je bila ustanovljena knjižnica,  arhiv in Muzej vsakdanjega življenja v Kostanju.

Pri svojem delu je bil še posebej poznan po navezovanju in vzdrževanju stikov med slovenskimi kulturnimi in narodnimi ustanovami v zamejstvu in Sloveniji. Sodeloval je s Klubom koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru, Javnim skladom Republike Slovenije za kulturno dejavnost, Ministrstvom za kulturo RS, Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mohorjevo družbo na Prevaljah, Slovensko prosveto v Trstu, Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici in s Slovenci v Kanalski dolini. Za svoje delo je prejel več pomembnih priznanj.

Dela

Tiha zemlja, 2017 (CD)

Nagrade

Srebrna plaketa, Javni sklad Republike Slovenije za kulturno dejavnost, 2003
Murkova listina, podeljuje Slovensko etnološko društvo, 2017
Peterlinova nagrada, 2020
43. Tischlerjeva nagrada, 2022
Štrekljeva nagrada, 2023

Viri in literatura

Wikipedija. Nužej Tolmaier (citirano 10. 10. 2026). Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Nu%C5%BEej_Tolmaier

M. K. Umrl je Nužej Tolmaier, legenda kulturnega življenja na Koroškem in sinonim Krščanske kulturne zveze (citirano 10. 10. 2026). Dostopno na naslovu: https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-nuzej-tolmaier-legenda-kulturnega-zivljenja-na-koroskem-in-sinonim-krscanske-kulturne-zveze/755927

Umrl je Nužej Tolmaier, gonilna sila koroških Slovencev (citirano 10. 10. 2026). Dostopno na naslovu: https://www.druzina.si/clanek/poslovil-se-je-nuzej-tolmaier-gonilna-sila-koroskih-slovencev

Avtor/-ica gesla: Marjeta Gros, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 10. 10. 2026 | Zadnja sprememba: 10. 10. 2026
Marjeta Gros. Nužej TOLMAIER. (1942-2025). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 10. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/nuzej-tolmaier/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 9. 1. 2019

Emilijan LILEK

15. oktober 1851–14. februar 1940
Po gimnaziji v Mariboru se je vpisal na graško univerzo in leta 1877 opravil profesorski izpit iz zemljepisa in zgodovine kot glavnih predmetov z n...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

August SCHAUER

17. januar 1872–1. julij 1941
Kot duhovnik je deloval med Kočevarji, nekdanjo nemško govorečo skupnostjo, ki je živela na Kočevskem.
Datum vnosa: 23. 9. 2009

Franc BENKO

29. oktober 1950–15. julij 2003
Vrsto let je bil zaposlen v Haagu, kjer je restavriral holandske mojstre. Leta 1957 se je preselil v Avstralijo.