Nužej TOLMAIER

Nužej Tolmaier se je rodil očetu Janku in materi Mariji Tolmaier v taborišču Frauenaurach. Po drugi svetovni vojni je odraščal v Ebenthalu na Koroškem.

Leta 1965 se je zaposlil v Krščanski kulturi zvezi in Svetu Koroških Slovencev. Od decembra 1965 do leta 2004  je bil tajnik Krščanske kulturne zveze, pri čemer je pomembno sooblikoval njeno delo in razvoj. V času njegovega delovanja je zveza razširila svoje delovanje zlasti na področju gledališča, literature in glasbe. Bil je eden ključni pobudnikov in akterjev ustanovitve Slovenske glasbene šole na Koroškem. Kot publicist in urednik je sodeloval pri časopisu Naš tednik.

Pomemben del njegovega delovanja je bil povezan z ohranjanjem slovenskega jezika, ljudske kulture in kulturne dediščine koroških Slovencev. V okviru etnografskega dela se je posebej posvečal zbiranju in dokumentiranju ljudskega izročila, zlasti ljudskih pesmi (zbirka pesmi Tiha Zemlja). Pri svojem delu ga je vodilo geslo: “Kar je zapisano, ne bo izbrisano.” S svojim dolgoletnim delovanjem si je prizadeval za razvoj in krepitev slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti na Koroškem. Bil je tudi ustanovni član zbora Petelin Galluss. Leta 1994 je bil ustanovljen Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, v okviru katerega je Tolmaier nadaljeval svoje prizadevanje za sistematično ohranjanje in raziskovanje kulturne dediščine na Koroškem. Leta 2004 je prevzel mesto predsednika in pomembno prispeval k razvoju dejavnosti inštituta. V tem obdobju je bila ustanovljena knjižnica,  arhiv in Muzej vsakdanjega življenja v Kostanju.

Pri svojem delu je bil še posebej poznan po navezovanju in vzdrževanju stikov med slovenskimi kulturnimi in narodnimi ustanovami v zamejstvu in Sloveniji. Sodeloval je s Klubom koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru, Javnim skladom Republike Slovenije za kulturno dejavnost, Ministrstvom za kulturo RS, Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mohorjevo družbo na Prevaljah, Slovensko prosveto v Trstu, Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici in s Slovenci v Kanalski dolini. Za svoje delo je prejel več pomembnih priznanj.