Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval na Ptuju, nato pa študiral germanske jezike in književnosti na Pedagoški akademiji v Mariboru ter leta 1978 diplomiral. Leta 1998 je diplomiral na kadrovsko izobraževalni smeri Fakultete za organizacijske vede v Kranju, marca 2002 pa na isti fakulteti pridobil naziv magister znanosti s kadrovsko izobraževalnega področja. Bil je tudi sodni tolmač za nemški jezik (1991-2017) in ima opravljeno šolo za ravnatelje (1995).
Prvo zaposlitev je dobil leta 1978 na Osnovni šoli Podlehnik kot učitelj podaljšanega bivanja, poučeval pa je tudi angleščino, nemščino in še nekatere druge predmete. Kasneje je poučeval še na Šolskem centru Ptuj (1981–1987) ter na osnovnih šolah Markovci (1987–1993) in Ljudski vrt (1993-1998).
Leta 1998 je postal ravnatelj Dijaškega doma Ptuj in ga vodil do leta 2006, ko je prevzel vodenje Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki jo je vodil do upokojitve leta 2020. Kot direktor se je zavzemal za uresničevanje projektov, s katerimi knjižnica promovira svoje knjižnične zbirke in svojo dejavnost, pa tudi lokalno okolje, s katerim je tesno povezana. Pripravili so več odmevnih razstav s katalogi ali monografijami, s prireditvami in projekti vzpodbujanja bralne kulture v knjižico privabljali nove bralce, zelo uspešni pa so bili tudi pri projektih digitalizacije. Posebno pozornost so namenili predstavitvam pomembnih rojakov ter ureditvi njihovih osebnih knjižnih zapuščin v knjižnici (Ivan Potrč, Štefka Cobelj, Ivo Arhar).
V letu 2012, ko je Ptuj bil partnersko mesto v mariborskem projektu Evropska prestolnica kulture, se je knjižnica dogajanju pridružila z dvema pomembnima projektoma. Mag. Matjaž Neudauer je bil idejni oče in vodja projekta Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje, ki je bil prvi čezmejni projekt knjižnice. V njem so sodelovali s knjižnicami, s katerimi je mesto Ptuj sklenilo listino o pobratenju. Med letoma 2012 in 2014 je sovodil odmevni projekt priprave faksimila in študijske izdaje Gratae posteritati, znamenitega dela Žige Herbersteina iz leta 1560, ki ga hrani ptujska knjižnica.
S svojim delom se je uveljavil v strokovnih organih in združenjih, ki delujejo na področju knjižničarstva. Tako je bil član Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost (2007–2012), član projektnega sveta Digitalne knjižnice Slovenije (2007–2011), član upravnega odbora Združenja splošnih knjižnic – ZSK (2009–2013), član nadzornega odbora portala Kamra (2011–2017), član komisije za Čopova priznanja, Čopove diplome in Čopove plakete (2013–2017), predsednik strokovnega sveta Osrednje knjižnice Celje (2009–2013, 2017-2021), predsednik častnega razsodišča pri ZSK (2013–2020), predsednik strokovnega sveta Knjižice Franca Sušnika Ravne na Koroškem (2014–2023). Aktivno je deloval tudi v Društvu bibliotekarjev Maribor.
V mladosti se je ukvarjal s košarko, najprej kot aktivni igralec v takratnem Košarkarskem klubu Drava Ptuj (1972–1980), nato pa kot trener ženske in moške članske ekipe.
Za svoje delo na različnih področjih družbenega življenja je prejel:
- priznanje Krajevne skupnosti Dušana Kvedra
- priznanje Območnega združenja Zveze rezervnih vojaških starešin – OK ZRVS Ptuj
- bronasto plaketo Slovenske vojske
- za izjemne dosežke na kulturnem področju mu je Mestna občina Ptuj podelila priznanji oljenka (2013) in velika oljenka (2020)
- za zasluge na področju knjižnične dejavnosti je leta 2018 prejel Čopovo priznanje in Goropevškovo listino, ki ju podeljuje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
M. Neudauer: Prispevek za leksikon Spodnjepodravci, marec 2015 (hrani arhiv KIP).
M. Neudauer, D. Kmetec: Knjižnica je srce mesta, Štajerski tednik, št. 20 (12. 3. 2013), str. 9 (intervju).
