Pred začetkom 2. svetovne vojne je bil zaposlen kot kovinarski delavec v tržaški ladjedelnici. Leta 1942 se je pridružil narodnoosvobodilnemu boju in bil do konca marca 1943 borec v 1. Kraški četi. Leta 1943 je postal komandir karavle P-13. Bil je sprejet v Komunistično partijo Slovenije, po kapitulaciji Italije pa je postal namestnik političnega komisarja Kosovelove brigade, nato politični komisar 31. divizije in komandant 30. divizije. V zadnji ofenzivi na IX. korpus je bil ranjen, zdravil se je v Bolnici Franja. Po vojnah je bil v raznih vojaških službah. V Beogradu je leta 1949 končal diplomatsko šolo in leta 1954 še Višjo vojaško akademijo JLA. Bil je vojaški ataše v Pragi, Rimu in Parizu. Med leti 1960 in 1966 je delal v generalštabu JLA v Beogradu. Leta 1966 se je upokojil s činom generalmajorja.
Po upokojitvi se je preselil v Sežano in opravljal različne družbenopolitične funkcije. Bil je podpredsednik in predsednik Skupščine Občine Sežana in predsednik Sklada za obnovo kulturnozgodovinskega spomenika Štanjel.
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 8. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1982, str. 92.