NEUBAUER, Franjo

Rojen je bil na gradu Mirna, kjer je bil njegov oče oskrbnik. Osnovno šolo je obiskoval na Mirni in v Mokronogu, gimnazijo v letih 1883/84–1889/90 v Novem mestu, zatem v Beljaku ter maturiral v Ljubljani. Leta 1893 je vstopil v ljubljansko semenišče, kjer je po enem letu izstopil, pozneje odšel študirat bogoslovje v Celovec in študij končal v Đakovu na Hrvaškem. Leta 1900 je bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan in katehet je služboval v Rumi, Zemunu in drugje ter se leta 1918 zaradi šibkega zdravja upokojil. Od leta 1922 dalje je bil duhovnik v Velikem Gabru na Dolenjskem.

Bil je plodovit pesnik, ki je pisal nabožne, rodoljubne in ljubezenske pesmi ter prigodnice in jih objavljal različnih listih, npr. v Zgodnji danici, Vrtcu, Ljubljanskem zvonu, Slovanu, Slovencu idr. Od leta 1899 dalje so njegove nabožne in rodoljubne pesmi izhajale tudi v Slovenskih večernicah in Koledarju Družbe sv. Mohorja (npr. cikel Iz potujočega Srema, Kraljici Majnika). Na njegovo pesništvo je najbolj vplival pesnik Simon Gregorčič. Kot bogoslovec v Celovcu ter kasneje s svojimi pesmimi in domoljubnimi članki je zavzeto spremljal usodo koroških Slovencev.

Veliko njegovih pesmi je uglasbenih, med njimi »Moja mamica«, ki danes velja za ponarodelo.