Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Naci KRANJEC

Portret - Naci KRANJEC
NACI KRANJEC - Vir: Naci Pajlin: Ker sem človek, 1960.

Foto galerija

Rojen:
16. junij 1916, Velika Polana
Umrl:
4. maj 1945, Dachau
Psevdonim:
Pajlin
Variante imen:
Ignac
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Naci Kranjec je bil najmlajši brat pisatelja Miška Kranjca. Klasično gimnazijo je končal v Ljubljani in tam leta 1941 doštudiral tudi pravo. Že kot dijak in kasneje kot študent se je navduševal za revolucionarne ideje takratnega časa. Znano je, da je po lokalih v Ljubljani igral violino in se družil s sezonskimi delavci, s katerimi so ga povezovali revščina,  ponižanje, pa tudi osamljenost. Po diplomi se je vrnil v Prekmurje, kjer se je z bratom Miškom pridružil sodelavcem Štefana Kovača-Marka. Med vojno je zato moral, kljub bolehnosti, prestajati usodo mnogih izobražencev, zapore v Budimpešti in taborišča v Nemčiji. Zaradi jetike in oslabelosti je umrl tik pred koncem vojne v taborišču Dachau.
Pesmi je že med študijem pisal na listke in jih je na povabilo urednika Ferda Godine objavljal v Mladem Prekmurcu. Skupaj s tistimi, ki še niso bile objavljene, so leta 1960 izšle pri Pomurski založbi v zbirki pod naslovom Ker sem človek. Zbral in uredil jih je dr. Vanek Šiftar. Po slogu so blizu poeziji Murna in Kosovelu, saj so  impresionistično lirične. Ta dva pesnika tudi sam omenja kot svoja najljubša. Nekaj je sonetov, v katerih je opazno poznavanje Prešernove poezije, v zbirki pa sta še dve pesmi, ki se bližata pesmim v prozi (Svojo svetilko, Pusti me, draga). Kot poet, ki je na svoji koži občutil družbena nasprotja, je tudi po vsebinski plati znal ogovarjati svoj čas. Zbirko je leta 2013 ponatisnila Pajlinova hčerka Tatjana Kranjec Radonjič ter jo povezala z življenjem in umetniškim ustvarjanjem Nacija Kranjca Pajlina, Vaneka Šiftarja in svoje matere Francke Kranjec.

Dela

Ker sem človek. Murska Sobota: Pomurska založba, 1960,

 

Viri in literatura

Šiftar, V. Pajlin. V: N. Pajlin: Ker sem človek, 1960, str. 49 – 61. Murska Sobota: Pomurska založba.
Zadravec, F. Pesnik Naci Kranjec – Pajlin: 1916 – 1945. Jezik in slovstvo, apr. 1961, let. 6, št. 7, str. 225 – 228.
Zadravec, F. Pesnik Naci Kranjec – Pajlin. Jezik in slovstvo, maj 1961, let. 6, št. 8, str. 246 – 248.
Šiftar, V. Naci Kranjec. V: Panonski zbornik, 1966, str. 146 – 147. Murska Sobota: Pomurska založba.
Hüll, O. Naci Kranjec-Pajlin: diplomska naloga. Maribor: Pedagoška fakulteta, 1989.
Radonjič-Kranjec, T. Pajla: pogovor s tremi. Velenje: Pozoj, 2013.

Podatke je leta 2016 dopolnila hčerka Tatjana Radonjič-Kranjec.

 

Avtor/-ica gesla: Julijana Vöröš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 4. 4. 2022 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Julijana Vöröš. Naci KRANJEC. (1916-1945). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/naci-kranjec/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 7. 11. 2017

Klemen SMOLEJ

Klemen Smolej je eden najbolj uveljavljenih slovenskih kitaristov.
Datum vnosa: 27. 1. 2022

Karel ml. ROZMAN

1862–8. november 1926
Soustanovitelj Dolenjskega sokola in novomeški župan (1911–1923)
Datum vnosa: 13. 1. 2015

Ivan (Joanes, Franc) BAVDAŽ (BAUDAŠ)

15. avgust 1906–16. december 1992
Po končanem sedmem razredu gimnazije v Gorici je Ivan Bavdaž 1923. leta emigriral v Jugoslavijo ter 1924. leta končal kmetijsko šolo na Grmu pri ...