Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

MURKO, Matija

MURKO Matija
Foto: dLib.si

Foto galerija

Rojen:
10. februar 1861, Drstelja
Umrl:
11. februar 1952, Praga (Češka)
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:

Matija Murko se je rodil v Drstelji v fari sv. Urbana. Ljudsko šolo je obiskoval doma in na Ptuju. Vse življenje je bil hvaležen, da ga je oče desetletnega vpisal v četrti razred nemške šole na Ptuju, da bi se prej in bolje naučil nemško. Nižjo gimnazijo je obiskoval na Ptuju, višjo pa v Mariboru. Bil je odličen dijak, izvrstno je odgovarjal zlasti pri slovenskem jeziku. Od tretjega razreda naprej se je preživljal popolnoma sam z majhno štipendijo in številnimi inštrukcijami.

Leta 1880 je odšel na dunajsko univerzo, kjer je študiral germanistiko in slavistiko. S štipendijo dunajske univerze je leta 1887 odšel v Rusijo, kjer se je študijsko izpopolnjeval. Po vrnitvi iz Rusije je na priporočilo prosvetnega ministra Gautscha postal pri ministru za zunanje zadeve poročevalec o slovanskih listih, kjer se je dodobra seznanil z vsemi slovanskimi jeziki. Leta 1902 je postal redni profesor slovanske filologije in vodja seminarja za slavistiko na univerzi v Gradcu. Nekaj let je bil profesor slavistike v Leipzigu. Odločil se je za novo ustanovljeno stolico za južnoslovanske jezike in književnosti na Karlovi univerzi v Pragi, kjer so ga izvolili v rednega profesorja za jugoslovanske jezike in književnost. Upokojil se je leta 1931.

Publicistično in znanstveno je pričel delovati in objavljati že kot študent, pisal pa je vse do konca svojega življenja. Njegovo življenjsko delo obsega čisto lingvistiko in filologijo v najširšem pomenu besede: slovstveno zgodovino, kulturno in politično zgodovino, etnografijo. Matija Murko je redek primer slovanskega učenjaka, ki govori slovanske jezike, ki sta mu v enaki meri znana slovanska preteklost in sedanjost, ki slovanskega sveta ne pozna samo iz knjig, ampak tudi iz avtopsije. Za slovensko književno zgodovino je pomemben tudi tisti del njegovega opusa, ki se ukvarja s starejšimi obdobji in s problematiko ljudske ustvarjalnosti. Leta 1951 je pri Slovenski matici v Ljubljani izšlo njegovo zadnje delo Spomini, ki je bilo prevedeno v slovenščino.Po njem sta danes poimenovani Murkova ulica v Ljubljani in Murkova ulica na Ptuju.

V. Kajzovar: Ob 150. obletnici rojstva: Matija Murko (20. 2. 1861 – 11. 2. 1952), Štajerski tednik, št. 15 (21. 2. 2012), str. 15.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 739.

Avtor/-ica gesla: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 26. 10. 2016 | Zadnja sprememba: 5. 5. 2020
Iva Habjanič. MURKO, Matija. (1861-1952). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 30. 7. 2021) Dostopna na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/murko-matija/
Prijavi napako