Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Matija MURKO

MURKO Matija
Foto: dLib.si

Foto galerija

Rojen:
10. februar 1861, Drstelja
Umrl:
11. februar 1952, Praga (Češka)
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Matija Murko se je rodil v Drstelji v fari sv. Urbana. Ljudsko šolo je obiskoval doma in na Ptuju. Vse življenje je bil hvaležen, da ga je oče desetletnega vpisal v četrti razred nemške šole na Ptuju, da bi se prej in bolje naučil nemško. Nižjo gimnazijo je obiskoval na Ptuju, višjo pa v Mariboru. Bil je odličen dijak, izvrstno je odgovarjal zlasti pri slovenskem jeziku. Od tretjega razreda naprej se je preživljal popolnoma sam z majhno štipendijo in številnimi inštrukcijami.

Leta 1880 je odšel na dunajsko univerzo, kjer je študiral germanistiko in slavistiko. S štipendijo dunajske univerze je leta 1887 odšel v Rusijo, kjer se je študijsko izpopolnjeval. Po vrnitvi iz Rusije je na priporočilo prosvetnega ministra Gautscha postal pri ministru za zunanje zadeve poročevalec o slovanskih listih, kjer se je dodobra seznanil z vsemi slovanskimi jeziki. Leta 1902 je postal redni profesor slovanske filologije in vodja seminarja za slavistiko na univerzi v Gradcu. Nekaj let je bil profesor slavistike v Leipzigu. Odločil se je za novo ustanovljeno stolico za južnoslovanske jezike in književnosti na Karlovi univerzi v Pragi, kjer so ga izvolili v rednega profesorja za jugoslovanske jezike in književnost. Upokojil se je leta 1931.

Publicistično in znanstveno je pričel delovati in objavljati že kot študent, pisal pa je vse do konca svojega življenja. Njegovo življenjsko delo obsega čisto lingvistiko in filologijo v najširšem pomenu besede: slovstveno zgodovino, kulturno in politično zgodovino, etnografijo. Matija Murko je redek primer slovanskega učenjaka, ki govori slovanske jezike, ki sta mu v enaki meri znana slovanska preteklost in sedanjost, ki slovanskega sveta ne pozna samo iz knjig, ampak tudi iz avtopsije. Za slovensko književno zgodovino je pomemben tudi tisti del njegovega opusa, ki se ukvarja s starejšimi obdobji in s problematiko ljudske ustvarjalnosti. Leta 1951 je pri Slovenski matici v Ljubljani izšlo njegovo zadnje delo Spomini, ki je bilo prevedeno v slovenščino.Po njem sta danes poimenovani Murkova ulica v Ljubljani in Murkova ulica na Ptuju.

Viri in literatura

V. Kajzovar: Ob 150. obletnici rojstva: Matija Murko (20. 2. 1861 – 11. 2. 1952), Štajerski tednik, št. 15 (21. 2. 2012), str. 15.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 739.

Avtor/-ica gesla: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 26. 10. 2016 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Iva Habjanič. Matija MURKO. (1861-1952). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 11. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/matija-murko/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Niko VONČINA

28. november 1905–15. januar 1973
R. 28. nov. 1905 v Krškem, u. 15. jan. 1973 v Ljubljani. L. 1932 je promoviral na Medicinski fakulteti v Zagrebu in kot psihiater služboval v boln...
Datum vnosa: 17. 5. 2017

Jože KOTAR

Jože Kotar je glasbenik, klarinetist. Redni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, ki je na svoje učence zelo ponosen.
Datum vnosa: 6. 3. 2019

Hugo BAUMGARTEN

16. december 1881–15. marec 1945
Zobozdravnik v Trbovljah in častni član Šahovskega kluba Trbovlje