Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Matija MURKO

MURKO Matija
Foto: dLib.si

Foto galerija

Rojen:
10. februar 1861, Drstelja
Umrl:
11. februar 1952, Praga (Češka)
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Matija Murko se je rodil v Drstelji v fari sv. Urbana. Ljudsko šolo je obiskoval doma in na Ptuju. Vse življenje je bil hvaležen, da ga je oče desetletnega vpisal v četrti razred nemške šole na Ptuju, da bi se prej in bolje naučil nemško. Nižjo gimnazijo je obiskoval na Ptuju, višjo pa v Mariboru. Bil je odličen dijak, izvrstno je odgovarjal zlasti pri slovenskem jeziku. Od tretjega razreda naprej se je preživljal popolnoma sam z majhno štipendijo in številnimi inštrukcijami.

Leta 1880 je odšel na dunajsko univerzo, kjer je študiral germanistiko in slavistiko. S štipendijo dunajske univerze je leta 1887 odšel v Rusijo, kjer se je študijsko izpopolnjeval. Po vrnitvi iz Rusije je na priporočilo prosvetnega ministra Gautscha postal pri ministru za zunanje zadeve poročevalec o slovanskih listih, kjer se je dodobra seznanil z vsemi slovanskimi jeziki. Leta 1902 je postal redni profesor slovanske filologije in vodja seminarja za slavistiko na univerzi v Gradcu. Nekaj let je bil profesor slavistike v Leipzigu. Odločil se je za novo ustanovljeno stolico za južnoslovanske jezike in književnosti na Karlovi univerzi v Pragi, kjer so ga izvolili v rednega profesorja za jugoslovanske jezike in književnost. Upokojil se je leta 1931.

Publicistično in znanstveno je pričel delovati in objavljati že kot študent, pisal pa je vse do konca svojega življenja. Njegovo življenjsko delo obsega čisto lingvistiko in filologijo v najširšem pomenu besede: slovstveno zgodovino, kulturno in politično zgodovino, etnografijo. Matija Murko je redek primer slovanskega učenjaka, ki govori slovanske jezike, ki sta mu v enaki meri znana slovanska preteklost in sedanjost, ki slovanskega sveta ne pozna samo iz knjig, ampak tudi iz avtopsije. Za slovensko književno zgodovino je pomemben tudi tisti del njegovega opusa, ki se ukvarja s starejšimi obdobji in s problematiko ljudske ustvarjalnosti. Leta 1951 je pri Slovenski matici v Ljubljani izšlo njegovo zadnje delo Spomini, ki je bilo prevedeno v slovenščino.Po njem sta danes poimenovani Murkova ulica v Ljubljani in Murkova ulica na Ptuju.

Viri in literatura

V. Kajzovar: Ob 150. obletnici rojstva: Matija Murko (20. 2. 1861 – 11. 2. 1952), Štajerski tednik, št. 15 (21. 2. 2012), str. 15.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 739.

Avtor/-ica gesla: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 26. 10. 2016 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Iva Habjanič. Matija MURKO. (1861-1952). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 8. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/matija-murko/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 16. 12. 2011

Ivan ŠEGA

10. december 1871–10. oktober 1936
V letih 1904- 1905 je poučeval v Šmartnem pri Litiji.
Datum vnosa: 13. 1. 2020

Oskar de, vitez PISTOR

19. november 1865–10. maj 1928
Decembra 1893 se je vpisal na münchensko akademijo, v razred profesorja Franza von Defreggerja.
Datum vnosa: 14. 1. 2019

Pavel STRMŠEK

15. december 1891–5. junij 1965
Po navedbi Janka Orožna rojen 15. decembra 1891 pri Sv. Petru na Medvedovem selu (danes Kristan Vrh). Leta 1916 so ga premestili na klasično gimnaz...