Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

MLAKAR, Pino

MLAKAR, Pino
ES 7, str. 188.

Foto galerija

Rojen:
2. marec 1907
Umrl:
30. september 2006
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:

R. 2. mar. 1907 v Novem mestu, u. 30. sep. 2006. Leta 1928 je študiral pri. R. Labanu na Koreografskem inštitutu v Berlinu. Tu je spoznal svojo ženo Pio; odtlej sta umetniško delovala skupaj, najprej kot plesalca v Darmstadtu (1929), v letih 1930-1934 sta bila solista in koreografa v Dessauu, nato pa solista, koreografa in vodji baleta v Zurichu (1934-1938) in Munchnu (1939-1943, 1952-1954). V Ljubljani je bil Mlakar od l. 1946–1952 in od 1954-1960 koreograf in sprva tudi solist Opere in baleta SNG, v letih1947-1952 in 1954-1970 profesor na AGRFT, od 1948-1952 pa ravnatelj Državne nižje baletne šole. Že med vojnama sta z ženo Pio nastopala tudi na plesnih koncertih v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Mariboru, Skopju, Pragi in Zuerichu ter kot gosta koreografirala v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu, po letu 1945 pa sta kot plesalca gostovala v Zagrebu, Beogradu, Muenchnu, Zuerichu, ter kot koreografa v Beogradu, Zagrebu, Bayreuthu, Skopju, Sarajevu in Novem Sadu. Med dvanajstletnim delom v Ljubljani sta skupaj prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti s širitvijo repertoarja in s poklicno vzgojo plesalcev in plesalk. Kot plesalca sta se odlikovala z veliko ubranostjo pri plesu in z občutkom za povezovanje glasbe s plesom, kar je odsevalo tudi v njunem koreografskem delu. S številnimi študijskimi potovanji po Jugoslaviji sta razvila poseben smisel za balet na folklorni podlagi: F. Lhotka, Vrag na vasi; S. Hristić, Ohridska legenda, V. Ukmar, Lepa Vida; J. Gotovac, Simfonično kolo; M. Kozina, Diptihon. Kot plesalca sta nastopala zgolj v baletih in plesih, ki sta jih sama koreografirala. Koreografsko predstavlja Lhotkov Lok (1945, Muenchen) njuno življenjsko izpoved in najbolj uspelo plesno stvaritev. Ustvarila sta deset celovečernih in trideset krajših baletov, koreografirala pa tudi razne baletne vložke v dramskih in opernih predstavah. Z ljubljanskim baletnim ansamblom sta posnela plesni film Ples čarovnic B. Arniča. Za nekatere svoje balete sta napisala tudi scenarije. Skupaj sta napisala knjigi: Unsterblicher Theatertanz: 300 Jahre Ballettgeschichte der Oper in Muenchen (1992 – 1996). Pino Mlakar je napisal dve knjigi: Ples kot umetnost in gledališče (1999) in Srečne zgodbe bolečine (2005). Trikrat sta dobila Prešernovo nagrado (1949, 1951 in 1972). Leta 1990 sta Pia in Pino Mlakar postala častna občana Občine Novo mesto. Njuno domovanje, večno baletno domačijo na bregu Krke, sta imenovala Pas de deux (Korak v dvoje).

  • Delo 2. mar. 1977 št. 50, str. 8 – s sliko.
  • Delo 7. okt. 2006 št. 233, str. 17.
  • ES 7, str. 187-188 – s sliko.
  • Muzička enciklopedija II 1974, str. 595 – s sliko.
  • SGL, str. 449.
Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 15. 12. 2019
Karel Bačer. MLAKAR, Pino. (1907-2006). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 3. 8. 2021) Dostopna na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mlakar-pino/
Prijavi napako