O njegovem otroštvu ( razen vpisa v krstni knjigi župnijskega arhiva v Vipavi) in šolanju ni podatkov. Leta 1694 se je v Ljubljani poročil z Magdaleno Schefertnizin, poročni priči sta bila arhitekt Francesco Ferrata in kamnosek Mihael Kuša. Verjetno je bil Kušev pomočnik in je po mojstrovi smrti leta 1699 postopoma prevzel njegovo delavnico pa tudi poslovne in umetnostne vezi z Benetkami. Istega leta je postal tudi Ljubljanski meščan. V letih 1700 do 1704 je stanoval skupaj s Francescom Ferrato v Prennerjevi hiši nasproti jezuitskega kolegija in jo je po Ferratovi smrti leta 1704 tudi odkupil. Dokumenti kažejo, da je imel veliko naročil in je plačeval toliko davka, da ga je v tem v Ljubljani le malokdo prekosil. Sodeloval je z znanimi kiparji kot so bili Angelo Putti (Angelo Pozzo), Jakob Contieri in Francesco Robba. Francesco Robba se je poročil z njegovo hčerko in leta 1727 po Mislejevi smrti tudi prevzel njegovo hišo, delavnico in vsa naročila.
Umetnostni zgodovinarji še ugotavljajo vlogo Luke Misleja kot umetnika. Zagotovo pa je, da si je pomagal z izvrstnimi pomočniki, ki so izvršili najlepša kamnoseška in kiparska dela, kar jih Ljubljana premore.
Največ njegovih del zasledimo v Ljubljani (pri jezuitski cerkvi in jezuitskem kolegiju, stolnici in semenišču), izdelal je oltarje za Attemsove kapele na različnih posestvih (Slovenska Bistrica, Podčetrtek), znamenit je njegov vetrinjski oltar v današnji župni cerkvi Marijinega vnebovzetja (nekdanja cistercijanska cerkev) v Vetrinju na Koroškem.
Pregled njegovih del najdemo v prispevku Nataše Polajnar Frelih: Prispevek Mihaela Kuše in Luke Misleja k razvoju ljubljanskih kamnoseških delavnic poznega 17. in zgodnjega 18. stoletja ( v: Barok na Goriškem, Nova Gorica, 2006, str 277-283)
Literatura
Resman, Blaž: Barok v kamnu. Ljubljana, 1995)
Polajnar Frelih, Nataša: Prispevek Mihaela Kuše in Luke Misleja k razvoju ljubljanskih kamnoseških delavnic poznega 17. in zgodnjega 18. stoletja . v: Barok na Goriškem, Nova Gorica, 2006, str 277-283.
Weigli, Igor: Oltarji Luke Misleja, ljubljanskega kamnoseškega mojstra, na Štajerskem. Kronika št.3 (1999), str. 1-6.
Šourek, Danko: Luka Mislej i narudžbe za zagrebaču katedralu. Zbornik za umetnostno zgodovino, 44 (2008), str. 263 -274.
Polajnar Frelih, Nataša: Črni kamniti baročni oltarji ob koncu 17. in na začetku 18. stoletja v Sloveniji : magistrsko delo. Ljubljana 1997