Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Miroslav STERŽAJ

MIROSLAV STERŽAJ
MIROSLAV STERŽAJ

Foto galerija

Rojen:
28. februar 1933, Rakek
Umrl:
8. november 2020, Bolnišnica Murska Sobota
Variante imen:
Miro
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo je obiskoval na Rakeku, nižjo gimnazijo pa končal v Logatcu. Leta 1950 je končal še Srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani.
S kegljanjem se je srečal že v otroških letih med 2. svetovno vojno, ko je postavljal keglje italijanskim vojakom. Veselje do tega opravila je ohranil tudi med šolanjem v Ljubljani. V kegljaški klub se je vpisal po preselitvi v Ljutomer leta 1950. S svojimi rezultati je dokaj hitro postal član jugoslovanske državne reprezentance. Do leta 1984, ko je v državni reprezentanci končal aktivno kariero, je nastopil na dvanajstih svetovnih in dveh evropskih prvenstvih. Na njih je osvojil skupno 17 medalj. Kot njegova največja dosežka veljata naslova absolutnega evropskega prvaka leta 1964 v Budimpešti (zmaga posamično, ekipno in v parih) ter posamičnega svetovnega prvaka leta 1968 v Linzu v Avstriji. Prav tako je bil večkrat državni in republiški prvak. Do leta 1977 je bil član kegljaškega kluba Branik iz Maribora, nato pa do leta 2001 član ekipe Radenske. Svojo predanost kegljanju je izražal tudi kot tehnični vodja kluba in predsednik Športne zveze Ljutomer.
Miroslav Steržaj, katerega ime večina Pomurcev povezuje prav s kegljanjem, je bil tudi gospodarstvenik. Od leta 1955 je bil namreč zaposlen v ljutomerskem podjetju Mlekopromet, kjer je bil najprej komercialni direktor in nato dolga leta direktor. Hkrati je opravljal številne funkcije, povezane s kmetijstvom, zlasti z mlekarstvom.
Udejstvoval se je v politiki. Do osamosvojitve je bil podpredsednik in predsednik ljutomerske občine ter podpredsednik zbora občin, kar je bila do leta 1991 funkcija na ravni republike. Med letoma 1992 in 1997 je bil državni svetnik. Svojo politično kariero je končal leta 2002 kot podžupan občine Ljutomer.
Ljubiteljsko se je ukvarjal z zborovskim petjem in bil soustanovitelj Ljutomerskega okteta.
Miro Steržaj si je v Ljutomeru ustvaril družino in tam je tudi pokopan.

 

Dela

Športni dosežki in priznanja:

Podroben seznam vseh dosežkov in priznanj Mira Steržaja je dostopen na Wikipediji – gl. Zunanje povezave

Nagrade

Kraigherjeva nagrada za gospodarske dosežke, 1981
Častni občan Občine Ljutomer, 2003

Viri in literatura

Maučec, F. Junaki kegljaškega športa. Zgodovina pomurskega kegljanja: 1950 – 2002. Feri Maučec in Kegljaška zveza Slovenije, 2003.
Joseph Marija M.. To je on. Pen, 27. marec 2003, str. 40.
Kronologija kegljaške zveze Slovenije: 1950 – 2010. Ljubljana: Kegljaška zveza Slovenije, 2010.
Benko, I. Po košček kruha, po zrno soli, po prgišče besed… k Steržajevim v Ljutomer. Pen: Vestnikov mesečnik, 25. nov. 2010, št. 189, str. 48.
Horvat, M. Sam gospodar svojega uma. Pen, 26. januar 2016, str. 4.
Gomzi, Z. V kegljanju je posegal po zvezdah: Miro Steržaj (1933 – 2020). Večer, 10. november 2020, str. 25.
Šoštarič, M. Miroslav Steržaj (1933 – 2020): v spomin. Vestnik, 12. november 2020, str. 14.

 

Avtor/-ica gesla: Julijana Vöröš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 9. 12. 2020 | Zadnja sprememba: 16. 4. 2026
Julijana Vöröš. Miroslav STERŽAJ. (1933-2020). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 15. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/miroslav-sterzaj/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 1. 12. 2011

Tone MLAKAR

31. maj 1921–12. november 2020
Bil je scenograf prvega slovenskega filma Na svoji zemlji, prvih dveh Kekcev, filma Balada o trobenti in oblaku, Svet na Kajžarju,...
Datum vnosa: 1. 4. 2016

Jurij ŠUBIC

13. april 1855–8. september 1890
Štejejo ga med začetnike slovenske ilustracije. Njegova najboljša portreta sta upodobitvi Ivana Tavčarja iz l.1885 in njegove soproge Franje Tavčar.
Datum vnosa: 14. 11. 2019

Avguštin (Avgust) ČERENAK

8. avgust 1940–12. oktober 2024
Rojen je bil v hribovitem naselju Hudinja nad Vitanjem. Po končani osnovni šoli v Vitanju se je zaposlil kot delavec v tovarni EMO Celje.Gasilec je...