Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Mirko MAHNIČ

Mirko Mahnič
Vir: Ikonoteka SLOGI-Gledaliski muzej

Foto galerija

Rojen:
23. september 1919, Bohinjska Bistrica
Umrl:
7. april 2018
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Leta 1942 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Vse življenje je bil tesno povezan z jezikom – kot ustvarjalec, preučevalec, učitelj in skrbnik kulturne govorice. Bil je lektor prvega slovenskega zvočnega filma Na svoji zemlji in deloval kot napovedovalec na Radiu Ljubljana in Radiu Beograd. V ljubljanski Drami so si ga zapomnili kot doslednega lektorja, ki je skrbel za jezik vse do svoje upokojitve leta 1980.

Kot predavatelj odrskega jezika na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter govora na Teološki fakulteti, je med letoma 1950 in 1994 izoblikoval generacije igralcev, govorcev in duhovnikov. Slednje je učil umetnosti retorike in sočutnega, lepega izražanja.

Pisno in uredniško je bil izredno plodovit – podpisal je več kot 60 knjig, ki obravnavajo slovenski jezik, književnost, gledališče in kulturo. Med njimi so učbeniki, monografije, eseji, biografije in romani. Dramatiziral je več literarnih del ter pisal gledališke in radijske igre. Redno je sodeloval s slovenskim radiem v Trstu. Režiral je tudi v vseh slovenskih gledališčih, najpogosteje v ljubljanskem in v Trstu. Med drugim je režiser številnih dokumentarnih filmov.

Bil je izjemen občudovalec in preučevalec Prešernovega pesniškega opusa. Temu se je posvetil s številnimi članki, eseji in predvsem s tremi knjigami: Prešernova vera, Mavrice čisti svit in Prešeren na Silbi. Zadnji dve sta izšli pri založbi Družina.

 

Dela

Režiral:

  • Lepa Vida, 1953
  • Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 1956
  • Romeo in Julija, 1957
  • Škofjeloški pasijon, 1965
  • Večer v čitavnici, 1961
  • Martin Krpan, 1969
  • Že čriček prepeva ali Velika beseda v mariborski čitalnici, 1977

Napisal:

  • Prešernova vera, 1989
  • Mavrice čisti svit, 2001
  • Prešeren na Silbi, 2009

Lektoriral:

  • Dogodek v mestu Gogi, 1970
  • Za narodov blagor, 1976
  • Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 1977
  • Samogovori, 1978
  • Medigre, 1989

 

 

 

 

 

 

 

 

Nagrade

Leta 1958 je za sodobno domačo dramatizacijo in adaptacijo Večer v čitavnici prejel Nagrado na Sterijinem pozorju.

Viri in literatura

Sigledal. (b.d.). Mirko Mahničhttps://sigledal.org/geslo/Mirko_Mahni%C4%8D#%C5%BDivljenjepis

Mladinska knjiga. (b.d.). Mirko Mahnič. https://avtorji.mladinska-knjiga.si/mirko-mahnic

Slivnik, F. (1981). Nagrajenci, nagrade in priznanja, ki so jih slovenski gledališki delavci prejeli na Sterijinem pozorju. Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja, XVII(36-37), 134-142. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FZS2PKT/b5b36586-9e2d-4069-bad7-e11ca0e32d7d/PDF

H.K. (8.4.2018). Mirko Mahnič (1919-2018). Družina. https://www.druzina.si/clanek/mirko-mahnic-19192018

 

Avtor/-ica gesla: Pika Celar, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 19. 5. 2025 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Pika Celar. Mirko MAHNIČ. (1919-2018). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mirko-mahnic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 13. 3. 2019

Marko BRECELJ

Rodi se v Sarajevu, v učiteljski družini, materi Branki in očetu Ivanu. Že po enem letu se preselijo v Maribor, kjer Marko preživlja mladost v zave...
Datum vnosa: 23. 2. 2019

Alma Maksimilijana KARLIN

Rojena je bila v Celju slovenskima staršema, oče Jakob je bil upokojeni major avstro-ogrske vojske, mati Vilibalda, rojena Miheljak, je bila učitel...
Datum vnosa: 27. 3. 2014

Gvidon BIROLLA

12. junij 1881–29. maj 1963
Birolla je mojster risbe in ilustracije, znan po ilustracijah Pravljic Frana Milčinskega in karikaturah v satiričnem tisku.