Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Miran ZUPANIČ

ZUPANIČ Miran
Foto: Anže Koron/Arhiv CTF UL AGRFT

Foto galerija

Rojen:
9. oktober 1961, Ptuj
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Miran Zupanič je rojen Ptujčan, ki od začetka devetdesetih let z družino živi v Ljubljani. Na Ptuju je obiskoval osnovno šolo, nato gimnazijo in tam leta 1980 maturiral. Šolanje je nadaljeval na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1986 diplomiral. Leta 1988 je zaključil še študij filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani in se leta 1990 tam zaposlil. Sprva je bil docent, od leta 2006 izredni profesor, od 2011 pa je redni profesor za filmsko režijo. Štiri mandate je bil tudi dekan AGRFT (2001-2005 in 2011–2015).

Ob pedagoškem delu deluje kot scenarist in režiser dokumentarnih in igranih filmov, v katerih se dotika predvsem perečih družbenih vprašanj. Pozornost strokovne javnosti je vzbudil že kot študent s svojim študijskim filmom V glavi (1986). Med njegovimi bolj znanimi dokumentarnim filmi sta Oči Bosne (1993) in Kocbek, pesnik v pogrezu zgodovine (2004), vrh svojega scenaristično-režiserskega delovanja na področju dokumentarnega filma pa je dosegel s filmom Otroci s Petrička (2007). Posnel je tudi več igranih filmov, med njimi televizijska igrana filma Operacija Cartier (1990) in Radio.doc (1995), kinematografski igrani film Barabe (2001), kratki igrani film Made in Slovenia (2007), televizijska igrana filma Igra s pari (2009) in Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine (2011).

Aktiven je tudi na širšem kulturnem področju. Tako je bil med letoma 2009 in 2014 predsednik Nacionalnega sveta za kulturo (2009–2014), od leta 2016 pa je predsednik programskega sveta RTV Slovenija.

Nagrade

Za svoje delo je prejel številna domača in tuja priznanja:

  • kot študent je prejel slovensko filmsko priznanje, nagrado Metoda Badjure za najbolj celovit študijski film leta (1986)
  • za film Operacija Cartier je bil nagrajen z nagrado združenja evropskih televizijskih postaj Circom Regional Grand Prix Fiction in Circom Regional Award za najboljšega režiserja (1992)
  • s filmom Radio.doc si je prislužil zlato nagrado Metoda Badjure (1995)
  • za film o pesniku Edvardu Kocbeku je prejel viktorja za najboljšo televizijsko dokumentarno oddajo (2004)
  • največ nagrad je dobil za film Otroci s Petrička (2007)
  • nagrada vesna za najboljši celovečerni film (2007)
  • viktor za najboljšo televizijsko dokumentarno oddajo (2007)
  • nagrada Prešernovega sklada (2009)
  • za dosežke na področju filmske ustvarjalnosti mu je Mestna občina (MO) Ptuj podelila veliko oljenko (1996), najvišje občinsko priznanje za področje kulture
  • zlata plaketa MO Ptuj (2008)
Viri in literatura

Osebnosti: veliki slovenski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 1346.
M. Petrovič: 50 let režiserja Mirana Zupaniča, Ptujčan, št. 11 (25. 11. 2011), str. 23.
S. Merljak: Miran Zupanič novi predsednik programskega sveta RTVS, pridobljeno 9. 9. 2016 s spletne strani http://www.delo.si/novice/slovenija/milan-zupanic-nov-predsednik-programskega-sveta-rtvs.html
Slovenski filmski center: Miran Zupanič, pridobljeno 9. 9. 2016 s spletne strani http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/4676/miran-zupancic/

Avtor/-ica gesla: Barbara Rižnar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 13. 9. 2016 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Barbara Rižnar. Miran ZUPANIČ. (1961-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 18. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/miran-zupanic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 8. 1. 2019

Ljudevit - Lujo KOSER

15. avgust 1887–januar 1976
Ljudevit (Lujo) Koser je v slovenski literaturi znan predvsem kot pionir esperantskega gibanja v Sloveniji. Bil pa je tudi eden od maloštevilnih s...
Datum vnosa: 1. 2. 2011

Ivan KRISTAN

12. junij 1930
Leta 1990 je na ustavnem sodišču Jugoslavije branil pravico Slovenije, da izvede plebiscit. Bil je prvi in predsednik Državnega sveta Republike Slo.
Datum vnosa: 15. 1. 2026

Emilija ZDOLŠEK (roj. GRASSELLI)

2. december 1895–28. avgust 1989
Spretna poslovna ženska in žena šentjurskega župana