Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Mira ZOREC

ZOREC Mira
Foto: Iz osebnega arhiva

Foto galerija

Rojena:
26. avgust 1928, Dole v Ziljski dolini na Koroškem
Umrla:
11. februar 2021, Piran
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodila se je materi Ceciliji (roj. Grafenauer) in očetu Gabrielu Wuttiju kot zadnja od petih otrok skupaj z bratom dvojčkom. Ded Franc Grafenauer je bil vrsto let deželni poslanec v Celovcu in državni poslanec na Dunaju. Bili so kmečka družina, zavedni Slovenci, imeli so dve posestvi na avstrijskem Koroškem, pri Plicu in v Dolah. Doma so prepevali, brali, skrbeli za izobrazbo in versko vzgojo. Dokler ni lepega otroštva prekinila druga svetovna vojna.

15. aprila 1942 so esesovci družino odpeljali v izgnanstvo. Vojno so preživeli v taboriščih v Frauenaurachu, Mira nekaj mesecev v Münchnu, v Eichstädtu v Nemčiji in Freistadtu v Avstriji, kjer so dočakali konec vojne. V prazno, popolnoma izropano hišo so se vrnili 18. junija 1945.

Takoj po vojni ji je oblast z majhno štipendijo omogočila šolanje v Ljubljani: dokončala je nižjo gimnazijo in enoletno nižjo gospodarsko šolo ter nadaljevala na učiteljišču. Po opravljenem strokovnem izpitu je študirala slovenščino, nemščino in srbohrvaščino na Višji pedagoški šoli v Ljubljani.

Kot predmetna učiteljica je najprej službovala na nižji gimnaziji v Šmartnem pod Šmarno goro. Leta 1957 se je poročila, mož je dobil službo v Splošni plovbi in noseča mu je sledila v Piran. Zaposlila se je v vzgojnem domu Elvire Vatovec, po rojstvu dvojčkov, Tanje in Roberta, pa je delala na OŠ Sečovlje. Leta 1960 je prišla poučevat slovenščino na osnovno šolo v Piran, kjer je ostala 23 let.

Z neizmerno predanostjo svojemu poklicu, iskrenostjo in strokovnostjo je sejala ljubezen do slovenskega jezika v kulturno in etnično mešanem mestu, trudila se je za sožitje, medsebojno poznavanje in povezovanje. Številne generacije se je spominjajo kot stroge, a pravične učiteljice.

Leta 2008 se je v okviru projekta A letter to the stars, ki sta ga predsednik Avstrije Heinz Fischer in avstrijska vlada organizirala z namenom ozaveščanja mladih o grozotah holokavsta, kot edina koroška Slovenka izseljenka udeležila srečanja z Židi z Dunaja, ki jih je Hitler kot otroke leta 1938 poslal v Veliko Britanijo in se nikoli več niso videli z bližnjimi.

Viri in literatura

Srečanja v Piranu 3: življenjske pripovedi prebivalcev Pirana. Piran: Mediteranum, 2014.

Avtor/-ica gesla: Karmen Kodarin, Mestna knjižnica Piran
Datum prvega vnosa: 29. 4. 2017 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Karmen Kodarin. Mira ZOREC. (1928-2021). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 10. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mira-zorec/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 10. 2. 2020

Anica ZIDAR

29. avgust 1936–6. februar 2018
Pisateljica lirične proze in povesti, v katerih prikazuje kmečko življenje na Dolenjskem.
Datum vnosa: 11. 7. 2018

Luka PORENTA

12. oktober 1823–3. junij 1882
Kaplan v Srednji vasi v Bohinju in čebelar. Znan je po čebelarskim kranjskim panjem, ki ga je tudi opisal v svoji knjigi in izkušnje z njim.
Datum vnosa: 16. 5. 2025

Elizabeta JAKŠIČ

27. september 1947–2. september 2023
Dolgoletna ravnateljica Glasbene šole Hrastnik, ki je pustila pečat na hrastniškem glasbeno-kulturnem področju.