Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Mira MIHELIČ

MIHELIČ Mira
Foto: Arhiv knjižnice

Foto galerija

Rojena:
14. julij 1912, Split, Hrvaška
Umrla:
4. september 1985, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Mira Mihelič se je rodila leta 1912 v Splitu. V otroških letih se je z družino preselila v Trbovlje v nekdanjo Kramerjevo hišo, kjer je ostala vse do študentskih let, ko je odšla v Ljubljano. Med vojno je bila članica Osvobodilne fronte, zaradi česar je bila med drugo svetovno vojno dvakrat zaprta.

Po ločitvi od prvega moža in ponovni poroki se je povsem posvetila prevajanju in pisanju. Prve literarne poskuse, krajše podlistke, pa je objavila že leta 1940. Dve leti kasneje je sledila objava njenih prvih dveh romanov, Obraz v zrcalu in Tiha voda. Opravljala je različne javne funkcije: med letoma 1963 in 1966 je bila predsednica Društva slovenskih pisateljev in je vodila slovenski Pen klub. Večino pripovednih del (predvsem romanov) je napisala od konca 50ih do začetka 70ih let. Da njeno delo ni bilo zaman, je Mira Mihelič izvedela vsaj dvakrat – leta 1950 in 1983, ko je za svoje literarne dosežke prejela Prešernovo nagrado.

Slovenskih bralcev Mira Mihelič ni razveselila le z lastnimi literarnimi prispevki. Police knjigarn je napolnila tudi z nekaj pomembnimi prevodi tujih literarnih velikanov. V slovenski jezik je prelila romane Walterja Scotta, Thomasa Manna ter Paula Sartra. Mira Mihelič je umrla leta 1985.

Dela

Romani:
Obraz v zrcalu, 1941
Tiha voda, 1942
April, 1959
Mladi mesec, 1962
Dolga noč stare gospe, 1959
Hiša večera, 1959
Ogenj in pepel, 1971
Mavrica nad mestom, 1964
Stolpnica osamelih žensk, 1969
Tujec v Emoni, 1978
Cesta dveh cesarjev, 1981
Ure mojih dni, 1985

Drame:

Svet brez sovraštva, 1945
Ogenj in pepel, 1949
Operacija, 1950
Zlati oktober, 1954
Veverica ne more umreti, 1961
Ura naših dni, 1965
Dan žena, 1969

Mladinsko leposlovje:
Štirje letni časi, 1956
Peter iz telefona, 1963
Puhek v Benetkah, 1965
Pridi, mili moj Ariel, 1965

Nagrade
  • Prešernova nagrada, 1950, 1983
Viri in literatura

M. Mihelič: Ure mojih dni, Murska Sobota: Pomurska založba, 1985
A. Puhar: Mira Mihelič: družinska slika z gospo, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012
M. Mihelič: Pripoved o sebi; spremna beseda v knjigi Mihelič Mira: Vrnite se, sinovi, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1986

Avtor/-ica gesla: Robert Čop, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
Datum prvega vnosa: 6. 3. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Robert Čop. Mira MIHELIČ. (1912-1985). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 27. 3. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mira-mihelic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 10. 1. 2023

Albert ŠIROK

22. februar 1895–3. oktober 1985
Vpet je bil v društveno življenje in kulturne dejavnosti, učitelj na slovenskih šolah v okolici Trstu po prvi sv. vojni, kasneje urednik in prevajalec
Datum vnosa: 9. 12. 2015

Jožef SAKOVIČ

2. februar 1874–22. september 1930
Pobudnik gradnje dveh katoliških cerkva v Prekmurju ter avtor katoliških nabožnih knjig v prekmurskem jeziku.
Datum vnosa: 20. 8. 2021

Franc ČARMAN

2. junij 1819–10. oktober 1895
Kot polkovni kaplan avstrijske vojske se je udeležil vojn v Italiji leta 1859, kasneje se je usmeril v razvoj šolstva doma.